Pokojnine v Sloveniji so prenizke, vzrok za to pa so prenizki prispevki delodajalcev, varčevalni ukrepi v preteklosti ter škodljiva ločitev pokojninske in socialnovarstvene zakonodaje.
V Levici zato predlagamo, da se enkrat za vselej konča nategovanje in pretegovanje pokojninske zakonodaje v delu, ki določa najnižje pokojnine, ter da se v zakon jasno zapiše, da ja vsak, ki je kakorkoli zaslužil pokojnino, upravičen vsaj do prejemka v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov (442 evrov). Vsak, ki je delal 40 let oziroma ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa vsaj do pokojnine v višini minimalnih življenjskih stroškov (613 evrov).
Z amandmajem k dopolnjenemu Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2I) predlagamo troje:
- da se zavarovancem, ki so pridobili pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zagotovi najnižja pokojnina v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. To pomeni, da se najnižja pokojnina ne bi več odmerjala kot odstotek od najnižje osnove, temveč bi bila preprosto postavljena na znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. Slednje je leta 2017 izračunal Inštitut za ekonomske raziskave, z namenom, da bi preko njih določil osnovni znesek minimalnega dohodka, ki predstavlja osnovo za izračun denarne socialne pomoči. Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Predlagamo torej, da nobena pokojnina v RS ne more biti nižja od kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki so leta 2017 znašali 442 evrov.
- predlagamo, da se na enak način določi višina minimalne pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa s to razliko, da se v tem primeru upošteva višina minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili leta 2017 postavljeni na 613 evrov.
- amandma predlaga črtanje odstavka, ki določa, da se določitve najnižjih pokojnin ne upošteva pri odmeri vdovskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
V Levici smo se za tak dvig opredelili že v programu stranke, ukrep pa se zdi vse bolj nujen za vsaj približno izboljšanje vse slabšega položaja upokojencev v RS. Menimo, da je javni pokojninski sistem upokojencem s polno pokojninsko dobo dolžan zagotoviti kritje vseh minimalnih življenjskih stroškov, vsem, ki so dosegli vsaj minimalne pogoje za upokojitev, pa vsaj kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, tako da ne bodo žrtve absolutne revščine.
Razloga, da bi povišanje najnižje pokojnine omejil izključno na invalidske upokojence enostavno ni, saj vemo, da so kratkoročni minimalni življenjski stroški absolutni, fizični minimum. Dodatni javnofinančni stroški tega ukrepa so razmeroma nizki, saj so revni upokojenci pogosto prejemniki DSP in VD, torej bo šlo le za to, da bo njihov dohodek zagotovljen brez “birokratskih ovir”.
