V torek, 23. junija je bila na 35. redni seji Odbora za finance obravnavana novela Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki smo jo pripravili v Levici. Novela bi s postopnim dvigom prispevkov delodajalcev javni pokojninski blagajni na letni ravni zagotovila dodatnih 560 milijonov EUR in s tem krvavo potrebna finančna sredstva za zajezitev revščine upokojencev. Poleg tega bi povečanje sredstev pokojninske blagajne bistveno zmanjšalo potrebo po financiranju primanjkljajev pokojninske blagajne iz državnega proračuna. Tako bi se sprostila tudi sredstva za izboljšanje zdravstvenega sistema, javnega šolstva in drugih stebrov socialne države. Kljub temu sta se stranki SMC in SNS namesto na stran upokojencev zopet postavili na stran kapitala in skupaj z vladno koalicijo povozile predlog Levice.
Naš pokojninski sistem ne deluje: Leta 2020 je 42% vseh upokojencev prejemalo pokojnino pod 600 EUR, kar ne zadošča niti za pokritje minimalnih življenjskih stroškov (613 EUR). Po podatkih SURS je bilo leta 2019 med vsemi 243.000 osebami, ki živijo pod pragom tveganja revščine kar 90.000 upokojencev. Čeprav so pokojnine nizke, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne zadostujejo za njihovo izplačevanje: za pokrivanje obveznosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je vsako leto potreben transfer sredstev iz državnega proračuna, ki je leta 2020 znašal 1,2 milijarde EUR.
Glavni razlog za izčrpanost pokojninske blagajne je nizka prispevna stopnja delodajalcev: prispevna stopnja za delavce znaša 15,5%, za delodajalce pa le 8,85%. Do ogromnega razkoraka med prispevnimi stopnjami je prišlo leta 1996, ko so prispevne stopnje delodajalcev znižali za 6,65 odstotne točke. Ukrep je bil pisan na kožo kapitalu, ki je na račun drastičnega znižanja prispevkov od leta 1997 do leta 2019 prihranili več kot 19 milijard EUR. To pomeni, da je na račun kapitala pokojninska blagajna izgubila več kot 19 milijard EUR.
Skrajni čas je, da delodajalci začnejo prispevati k reševanju javne pokojninske blagajne. Zato smo v Levici predlagali štirikratni dvig prispevnih stopenj delodajalcev za 0,8 odstotne točke, in sicer v letih 2022, 2023, 2024 in 2025. Z dvigom prispevnih stopenj bi se primanjkljaj pokojninske blagajne že leta 2022 zmanjšal za 140 milijonov EUR, leta 2025 pa za 560 milijonov EUR. Brez bistvenega povečanja prihodkov, ki jih namenjamo za pokojnine, so namreč obljube o boljših pokojninah prazna demagogija.
