Nedavno poročanje medijev o kopičenju plastičnih odpadkov na slovenski obali in drugod po Jadranu nas je zopet opomnilo na pereč problem onesnaženja z mikro in makro plastičnimi odpadki, ki svojo pot končajo v morju. Rezultati analize morske vode, ki so jo izvedli na inštitutu za vode v Ljubljani, razkrivajo visoke vrednosti mikroplastike v slovenskem morju. Poleg tega se soočamo s katastrofalnim stanjem na področju ravnanja z odpadno embalažo. Na deponijah se kopičijo kupi embalažnih odpadkov, ki ne bodo odšli nikamor. In ravno tu tiči problem: dokler ne bomo omejili proizvodnje nepotrebne plastike, bo problem plastičnih odpadkov ter njihovih negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi vztrajal.
PLASTIKA V SREDOZEMLJU PREDSTAVLJA VELIKO OKOLJSKO IN ZDRAVSTVENO TVEGANJE
Svetovni sklad za naravo (WWF) je pred kratkim objavil prvo poročilo o plastičnem onesnaženju Sredozemskega morja, ki razkriva rekordne stopnje mikroplastike v morskih ekosistemih. Nevarnosti večjih kosov plastike so javnosti že znani; ti lahko živali poškodujejo ali zadušijo ter na ta način pogosto ubijajo tudi ogrožene in zaščitene vrste. Še veliko večja grožnja za zdravje celotnega ekosistema pa je mikroplastika, torej majhni delci plastike, ki v ekosistem vstopajo preko razgradnje plastičnih odpadkov, drobnih izdelkov, kot so piling kreme in zobne paste, in preko drobljenja sintetičnih vlaken v pralnih strojih. Koncentracija teh delcev v Sredozemlju je kar štirikrat višja kot na »plastičnih otokih«, ki jih najdemo v severnem Pacifiku. S tem, ko delci najdejo pot v prehranjevalno verigo, ogrožajo vedno večje število živalskih vrst ter zdravje ljudi.
KOPIČENJE PLASTIČNE EMBALAŽE NA DEPONIJAH
Na ravni EU je samo ena tretjina odpadne plastike reciklirana. Vendar pa je tudi v tem deležu obilo problemov. Odkar je Kitajska lani ustavila uvoz odpadnih surovin iz drugih držav, so se presežki plastične embalaže začeli kopičiti po celotni Evropi. Ker se je povečala uporaba sežigalnic, se je dvignila tudi cena za sežig odpadkov. Padle pa so tudi cene odpadnih surovin. V Sloveniji je problem odvoza odpadne embalaže zaradi nepremišljenih politik še bolj izrazit. Po principu »onesnaževalec plača« morajo podjetja, ki dajejo embalažo na trg, poskrbeti tudi za njeno odstranitev. Vendar pa to pri nas velja le za podjetja, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. »Manjši« onesnaževalci so tako plačila oproščeni. Njihov delež naj bi z embalažnino pokrivala večja podjetja. Tu pa se je zataknilo. Računsko sodišče je ugotovilo, da je embalažnina plačana za manj kot polovico celotne količine embalaže. Kljub temu ministrstvo za okolje od družb za ravnanje z odpadki zahteva, da poskrbijo za vso odpadno embalažo – temu so se nekatera podjetja uprla in upravno sodišče je januarja razsodilo, da so te družbe dolžne poskrbeti le za tisto embalažo, za katera so jim podjetja plačala. V Sloveniji na leto pridelamo 90 tisoč ton odpadne embalaže. Ker bodo družbe za ravnanje z odpadki odslej prevzele le tisti del odpadkov, za katerega je embalažnina dejansko plačana, bo to pomenilo, da nam bo na deponijah komunalnih podjetji do konca leta ostalo 40 tisoč ton plastike.
SAMO REFORMA SISTEMA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO NE BO ZADOSTOVALA
V tem kontekstu se že napoveduje reforma sistema ravnanja z odpadno embalažo. Znižanje meje za plačilo embalažnine s sedanjih 15 ton; ukrepi za povečanje deleža plastičnih odpadkov za reciklažo; določitev, da morajo biti družbe za ravnanje z odpadno embalažo neprofitne… Vendar pa to ne bo dovolj. Potrebno bo radikalno poseči v porabo plastičnih izdelkov in s tem v proizvodnjo nepotrebnih plastičnih produktov. Kampanje ozaveščanja in retorika osebne odgovornosti morajo prepustiti mesto bolj ambicioznim političnim ciljem. V tem duhu so bila meseca maja na ravni EU sprejeta nova pravila za zmanjšanje plastike v morjih. Nova pravila uvajajo prepoved plastike v določenih proizvodih, kot so vatirane palčke, plastični pribor in krožniki, slamice, mešalne palčke za pijačo in palice za balone. Države članice pa bodo morale zmanjšati uporabo plastičnih posod za živila, proizvajalci pa bodo morali več prispevati h kritju stroškov ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja.
V LEVICI BOMO VZTRAJALI PRI SVOJIH ZAHTEVAH PO OMEJEVANJU PORABE PLASTIKE
Podobne ukrepe smo v prejšnjem mandatu predlagali tudi v Levici ter predlagali, naj se Slovenija zanje proaktivno zavzame tudi na vseevropski ravni:
- prepoved prodaje plastičnih vrečk
- prepoved prodaje hrane in pijače v plastičnih posodah in kozarcih po francoskem zgledu
- prepoved prodaje vseh produktov, ki vsebujejo mikroplastiko in predpis strogih pravil za ravnanje z mikroplastiko, z namenom čim večjega zmanjšanja iznosa mikroplastike v okolje.
Na lanski novembrski seji so poslanci z 85 glasovi za in nobenim proti sprejeli del naših priporočil. Neposredna prepoved plastičnih vrečk sicer ni dobila podpore, je pa Državni zbor vladi naložil, naj prepove prodajo hrane in pijače v plastičnih kozarcih, na plastičnih krožnikih in drugih plastičnih posodah za enkratno uporabo, vključno s priborom. Sprejeta so bila tudi priporočila, naj se Vlada na ravni EU začne aktivno zavzemati za prepoved uporabe nosilnih plastičnih vrečk ter naj predpiše stroga pravila ravnanja z mikroplastiko. Vlada do konca mandata teh priporočil ni upoštevala.
V Levici bomo v prihajajočem mandatu zahtevali spremembe na področju porabe plastike, saj razumemo, da pri okoljevarstvu ne gre za površinsko »barvanje na zeleno«, ampak za konfrontacijo s sistemom, ki je vzrok okoljske krize in ki v svojem izkoriščanju okolja, narave in ljudi ne bo popustil, če se mu ne bomo odločno uprli.
