Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je včeraj objavil zemljevid Avstro-Ogrske s t.i. veliko Madžarsko (torej v mejah pred letom 1920) v ospredju. Ob tem je nagovoril bodoče maturante in jih spomnil, da sta bili Madžarski po zaključku prve svetovne vojne s podpisom Trianonske pogodbe odvzeti dve tretjini ozemlja, ki zajemata ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Romunije, Poljske in Avstrije. Podobno provokacijo si je Orban privoščil tudi lani pred 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini.
Tovrstne provokacije, ki razpihujejo nacionalistična čustva, je potrebno obsoditi. Janševa vlada tega ne bo storila, saj računa na pomoč sosednjega režima. Njen cilj je jasen: uveljavitev avtoritarnega konservativnega režima po zgledu Orbanove Madžarske pri nas.
Toda dejstvo ostaja, da zgolj golo zgražanje krepi politične položaje desničarskih populistov – zato se sploh poslužujejo takšnih poceni trikov. Senzacionalistično poročanje jemlje pozornost korupcijskim aferam. Politikom pomaga ustvarjati lažni vtis, da se postavljajo za svoje ljudi. Nacionalistična čustva preglasijo dejanske socialne in politične probleme.
Vedeti moramo, da imamo več skupnega s prebivalci sosednjih držav, kot imajo oni skupnega s svojimi vladami. Orbani, salviniji in janše tega sveta obujajo 70 ali pa 100 let staro zgodovino, saj ne znajo ponuditi ničesar, razen novih varčevalnih ukrepov in strašenja pred migranti.
Mi pa moramo znati ponuditi perspektivo, ki bo segla dlje od tekmovanja ene države proti drugi. Uspešni bomo, ko bomo povezali svoje boje za okoljsko pravičnost, za krajšanje delovnega časa, za delavske pravice, za politiko miru in nenasilja.
Zato še enkrat:
En svet, en boj! // Egy világ, egy harc! // Un mondo, una lotta!