Evropejce in Slovence izmikanje plačevanju davkov vsako leto stane milijarde evrov. Eden od največjih problemov so t.i. digitalna podjetja, ki zaradi narave svojih storitev zlahka dobičke in promet v državah, kjer jih ustvarjajo, prikrivajo, prikažejo pa jih v davčnih oazah. Evropska komisija je ocenila, da so zato v EU primerljiva klasična podjetja obdavčena v povprečju po 23% stopnji, digitalna pa le po 9,5%. Da bi to neravnovesje izravnali in pravično obdavčili digitalne gigante, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, je EK v začetku lanskega leta pripravila predlog davka na digitalne storitve (DDS), ki pa je bil zaradi nasprotovanja nekaterih držav zavrnjen. V Levici zato predlagamo, da ga Slovenija, po zgledu Francije, Avstrije, Nemčije, Španije, Poljske in Velike Britanije, začne uvajati sama.
Zaradi zastarele zakonodaje Evropejci vsako leto izgubijo milijarde evrov
Evropejce izogibanje plačila davkov korporacij letno stane milijarde evrov. Davčni sistem je potreben temeljite reforme. Zaradi zastarelih zakonodaj se digitalni giganti kot so Apple, Facebook, Amazon in Google se zlahka izmikajo plačevanju davkov. Apple, ki je eno od največjih in najbolj dobičkonosnih podjetij na svetu, je po oceni raziskave iz leta 2018, v letih 2015-2017 v EU, kjer je prodal največ svojih izdelkov, plačal zgolj 0,7% davka na dobiček. Google pa s pravnim mehanizmom, novinarsko poimenovanim »dvojni irsko-nizozemski sendvič«, leta 2017 prenesel skoraj 20 milijard evrov iz Nizozemske na Bermude in se s tem izognil plačilu davka. Zaradi neznosne lahkosti davčnega izmikanja v EU vlada izrazito neskladje med obdavčitvami “klasičnih” in “digitalnih” podjetij: po ocenah EK so digitalna podjetja so v povprečju efektivno obdavčena po 9,5 % stopnji, medtem ko so klasična podjetja v povprečju obdavčena po 23,2% stopnji.
Evropske unija ni bila zmožna obdavčiti digitalnih gigantov
Evropska komisija je v začetku letošnjega leta v preprečitev tega predlagala davčni paket za digitalno ekonomijo. Cilj je bil izravnava pogojev med digitalnimi in ne-digitalnimi (t.i. tradicionalnimi) podjetji. EK je v tem duhu pripravila dve predlogi, eno kratkoročno in eno dolgoročno. Na kratek rok bi uveljavili skupen sistem davka na digitalne storitve (DDS), in sicer na prihodke, ki izhajajo iz provizij na določene digitalne storitve. Na dolgi rok pa bi uvedli davek na dobiček podjetij z znatnim delom digitalnega poslovanja. 15. januarja je EK ta predlog pobudo za uvedbo DDS s 3 % davčno stopnjo. Z njim bi bila obdavčena digitalna podjetja, ki letno ustvarijo nad 750 mio EUR prihodkov na globalni ravni ter imajo vsaj 50 mio EUR prihodkov od digitalnih storitev v EU. Na ravni Unije so o predlogu potekali intenzivni pogovori, a dogovor o sprejemu ni bil dosežen. 12. marca 2019 so namreč ministri za finance držav EU predlog zavrnili zaradi nasprotovanja nekaterih držav (Irske, Švedske, Finske ipd.). Zdaj je uradno stališče EU, da je treba počakati na dogovor med G20 državami prek teles OECD, kar pa je nerealistično, saj bo tam uskladitev še težja.
Slovenija naj sama uvede davek na digitalne storitve
Ker rešitve na evropski ali globalni ravni v bližnji prihodnosti ni pričakovati, so nekatere članice EU začele pripravljati zakonodajo o digitalnem davku po predlogi EK. Španija, Francija, Nemčija, Avstrija, Poljska in VB napovedujejo uvedbo DDS. Predlogi višine davka segajo od 2% do 5%. V Levici predlagamo, da temu zgledu sledi tudi Slovenija.
Aplikacija od spodaj navzgor je smiselna, ta bo po eni strani zagotovila, da digitalna podjetja začnejo plačevati davek na storitve opravljene v Sloveniji, po drugi strani pa bo v prihodnje olajšala prehod v morebitno univerzalno aplikativnost DDS na evropski ali globalni ravni.
V ta namen Levica zahteva sklic nujne seje Odbora za finance in monetarno politiko, kjer bomo predlagali naslednji sklep:
Odbor za finance nalaga Vladi Republike Slovenije, da do 1. septembra 2019 v obravnavo Državnemu zboru posreduje predlog zakona, s katerim bi na območju Republike Slovenije uvedli davek na digitalne storitve s 1. januarjem 2020.
