Foto: Bor Slana, STA
Spoštovane pripadnice in pripadniki narodov nekdanje SFRJ,
v izjemno čast mi je, da lahko spregovorim na tem srečanju, ko skupaj obeležujemo 20. obletnico organiziranega delovanja Koordinacije Zvez kulturnih društev v Sloveniji živečih narodnih skupnosti iz nekdanje skupne države SFRJ.
Obenem sem glede na letos sprejeti Zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji zadovoljna, da nam je po večletnem prizadevanju o priznanju pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ končno uspelo premakniti razmišljanje v slovenski politiki z mrtve točke.
Čeprav je Slovenija na poti svoje osamosvojitve bila prepoznana kot edina država naslednica nekdanje Jugoslavije, ki se ji je uspelo izogniti medetičnim napetostim, saj je veljajo, da je vzorno rešila manjšinska vprašanja, se do letošnjega 23. maja v resnici ni zgodilo prav veliko. Na 34 letni poti samostojnost je slovenska politika sicer sprejela veliko političnih dokumentov in zavez, s katerimi naj bi uredili status pripadnicam in pripadnikom narodov nekdanje SFRJ, ki živite v Sloveniji, vendar prave pripravljenosti, resnične politične volje za razmislek, kako se lotiti teh vprašanj, ni bilo. Desni del slovenskega političnega prostora je še danes, ko se trudimo za priznanje statusa narodnostne manjšine, velika prepreka.
Letos sprejeti zakon je prvi korak v smeri ohranjanja vaše narodnostne, kulturne in jezikovne identitete. Določbe zakona so logična in samoumevna posledica vašega dolgoletnega prizadevanja za ureditev pravic in vašega sodelovanja, spoštovane gospe in gospodje, s progresivnimi strankami slovenskega političnega prostora.
Z zakonom, ki ureja pravico do ohranjanja in razvoja identitete, pravico do gojenja kulture, pravico do ohranjanja kulturne dediščine na ozemlju Republike Slovenije, pravico do ohranjanja lastne kulturne in družbene zgodovine, pravico do uporabe maternega jezika in pisave, pravico do ustvarjanja in razširjanja medijskih programskih vsebin, pravico do lastnega založništva in drugih kulturnih pravic, ki se uresničujejo preko projektov pripadnic in pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS, smo utrli pot za nadaljnje priadevanje pri priznavanju polnega statusa narodnostne manjšine narodom nekdaj skupne države Jugoslavije.
Čeprav je velik del slovenskega političnega prostora pri tem zadržan, saj je zanje to vprašanje ideološka tema, sem prepričana, da je naša skupna naloga vnašati v slovensko družbo razumevanje pomena manjšinskih pravic in upravljanja etnične heterogenosti naše družbe.
Zato sem še posebej vesela, da danes skupaj praznujemo 20. obletnico organiziranega delovanja Koordinacije Zvez kulturnih društev v Sloveniji živečih narodnih skupnosti iz nekdanje skupne države SFRJ.
Gospe in gospodje,
varstvo manjšin je namenjeno temu, da se rešujejo odprta vprašanja na vsakodnevni ravni. Ta vprašanja moramo še naprej reševati skupaj, in trdno sem prepričana, da bomo uspeli.
Vse dobro vam želim in hvala za vašo pozornost!
