Na današnji dan pred natanko stotimi leti so fašisti požgali Narodni dom v Trstu.
Okroglo obletnico sta italijanski in slovenski državni vrh izbrala za skupni obisk obeh bazoviških spomenikov – tako usmrčenim članom odporniške skupine Borba kot tudi spomeniku t.i. partizanskega nasilja nad Italijani.
Predsednika Mattarella in Pahor ta obisk predstavljata kot spravo med Slovenci in Italijani, kar je popolnoma netočno. Sprava med Slovenci in Italijani se je začela že sredi druge svetovne vojne, ko so ljudske množice v Sloveniji in Italiji in vsepovsod na celini vzele usodo v svoje roke, porazile nacifašizem, zgradile povojno socialno državo in postavile temelje za desetletja miru v Evropi.
Kar italijanska in slovenska politika v resnici počneta v imenu tako imenovane sprave, je izenačevanje antifašizma in fašizma. Partizani in komunisti po tej revizionistični sliki niso več osvoboditelji Evrope, temveč “izvajalci genocida” in pristaši “enega izmed treh totalitarizmov”. Gre za potvarjanje zgodovinskih dejstev in žalitev spomina na vse tiste borce, ki so boj proti fašizmu hkrati razumeli kot boj za pravičnejši svet.
Takšen steriliziran zgodovinski spomin služi poveličevanju vsega, kar je narobe v Evropi danes. Na eni strani se nam dogaja ponovni vzpon nacionalizmov, strašenje pred “drugimi” ter razplamtevanje občutkov strahu in izgube stabilnosti. Na drugi pa desetletja neoliberalizma, izkoriščanja periferije s strani najrazvitejših in odpornosti na demokratično voljo prebivalcev širom kontinenta, ki jih pooseblja Evropska unija v svoji dandanašnji podobi.
Današnji protest proti kolaboraciji predsednika Pahorja zato ni samo opomin na tragično zgodovino Slovencev pod fašističnim škornjem. Je tudi opomin, da imamo množice v Sloveniji in v Italiji mnogo več skupnega med seboj kot pa s svojimi političnimi predstavniki – ki pogrevajo in na novo pišejo več kot pol stoletja staro zgodovino, ker nam nočejo niti ne znajo ponuditi rešitev za težave današnjega dne.
