V Levici smo zaskrbljeni zaradi predloga delovne skupine Ministrstva za zdravje o ukinitvi centrov nujne medicinske pomoči v številnih občinah po Sloveniji. Urgentnega zdravnika bi tako izgubili v krajih, kot so Kamnik, Komenda, Krško, Kranjska Gora, Metlika, Trebnje in mnogi drugi. Ker delovna skupina utemeljuje ukrep s pomanjkanjem razpoložljivih zdravnikov, smo v Levici na ministrstvo za zdravje naslovili vprašanje, koliko zdravnikov s koncesijo ne izpolnjuje zakonske dolžnosti opravljanja nujne medicinske pomoči.
Koncesionarji so namreč v skladu z Zakonom o zdravniški službi obvezani opravljati nujno medicinsko pomoč – za to pa so plačani enako kot njihovi kolegi iz javnih zdravstvenih ustanov. Kljub zakonskim določilom pa smo bili v preteklem mesecu priča ad-hoc ukrepom za vključevanje koncesionarjev v sistem nujne medicinske pomoči s strani občinske oblasti v Ljubljani. Tudi minister Loredan je nedavno v oddaji Tarča izjavil: “Zdravniki na koncesijah večinoma ne sodelujejo pri nujni medicinski pomoči, nimajo take vloge, ker ne moreš “kar tako” priti do njih.”
Če so koncesionarji res del javne mreže, kot se vztrajno poudarja, potem nas zanima, zakaj ne sodelujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči in o kakšnem izpadu je govora.
Predlog delovne skupine za reorganizacijo sicer predlaga ureditev, po kateri bi Slovenijo pokrivalo le 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Občine, ki centrov ne bodo imele, bodo organizirale dežurno ambulanto le v dnevnih urah (med 7. in 20. uro), v preostalih urah pa bodo zapadle pod svoj regionalni center.
Koncentriranje obremenitev na 32 urgentnih centrov, katerih urgence so že sedaj skoraj ali pa so že čez kapaciteto, vodi v slabšo obravnavo. Odzivni čas bi se lahko podaljšal, še posebej v pogojih razgibane geografije ali slabe cestne infrastrukture, zaradi česar bi bili pacienti lahko življenjsko ogroženi.
Sprašujemo se, ali je ukrep res smiseln – še posebej zato, ker število zaposlenih zdravnikov družinske in urgentne medicine iz leta v leto narašča.
V Levici se bojimo, da bo krčenje obsega nujne medicinske pomoči slovensko zdravstvo pripeljalo v situacijo, v kateri bodo občine in država še bolj odvisne od vključevanja zasebnih interesov v sistem, saj bo treba nastale luknje v pokritosti sproti krpati. Zaradi pomanjkanja investicij v javne zavode bodo zraven pristopili zasebniki s koncesijo ter nadalje izčrpavali zdravstveno blagajno.
Ministrstvo za zdravje zato pozivamo, naj premisli, ali je nadaljnji pretok javnega denarja v zasebne žepe edini način, da pacienti pridejo do zdravstvene oskrbe, in da naj najprej zagotovi izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti, ki jih imajo zdravniki s koncesijo do javnega zdravstvenega sistema.
