Stranke TRS, DSD in IDS so se odločile nadaljevati skupno zgodbo koalicije Združena levica. Združeni levici se je v tej zgodbi pridružil še 4. blok, ki je sestavljen iz različnih civilno-družbenih gibanj in posameznikov. Skupaj predstavljamo edino pravo levico v Sloveniji. Smo sodobna napredna koalicija strank in gibanj, ki zastopa ideje demokratičnega ekološkega socializma.
V 3 dneh smo zbrali več kot 1400 podpisov. Včeraj smo vložili kandidatne liste, prvo v Bežigradu ob 9 in zadnjo v Kranju ob 17h. Nastopili bomo v vseh volilnih enotah z 88 kandidatkami in kandidati. Imamo 36 kandidatk in 52 kandidatov različnih profilov in starosti.
Skupaj smo spisali programski dokument, ki nosi naziv Pot v demokratični ekološki socializem. Gre za strateški dokument ZL, s katerim se podajamo na državnozborske volitve. Osnove tega dokumenta so predstavil Luka Mesec (IDS), Violeta Tomić(DSD), Jadranka Vesel (4. blok) in Matjaž Hanžek (TRS).
Luka Mesec je povedal, da se zavzemamo za:
Ustavitev varčevanja, saj to krize ne rešuje, ampak jo poglablja. Za vsak EUR, ki so ga evropske države izvzele iz javne porabe, se je njihov BDP zmanjšal za 1,7€, kar je kar trikrat slabši rezultat od pričakovanega.
Ustavitev privatizacije, saj bo Slovenija z njo dokončno podrejena interesom zasebenga kapitala, poleg tega pa bo privatizacija vodila v nadaljnja odpuščanja delavcev, nižanje plač in siromašenje prebivalstva, kar trenutno lahko spremljamo v npr. Heliousu.
Pravično davčno reformo. Država od bajukove davčne reforme leta 2006, ki je razbremenila bogate in kapital, vsako leto v proračun zbere kar 900 milijonov manj. Izpad skuša nadomeščati z varčevanjem in s tem breme krize prelaga na najrevnejše. Mi zahtevamo obratno: razbremenitev revnih slojev prebivalstva in večjo davčno obremenitev najbogatejših.
Boj proti davčnim oazam. Po podatkih ameriškega ekonomista Jamesa S. Henryja, ki je bil nedavno v Sloveniji, se v teh skriva med 50 in 75 milijardami EUR. S tem denarjem bi lahko dvakrat poplačali ves slovenski javni dolg
Omejitev razmerij med najvišjo in najnižjo plačo na največ 10:1, saj je nujno zajeziti neenakost v Sloveniji.
Violeta Tomić je podala ukrepe za gospodarsko rast in razdolževanje:
Potrebno je okrepiti proračun na prihodkovni strani, do bo davčno lestvico zajame vse dohodke – iz plač, kapitala in rent -, da se poveča število davčnih razredov in da se bistveno bolj davčno obremeni najpremožnejše in zasebni kaptial, razbremeni pa najrevnejše. Na ta način bi okrepili prihodke v proračun in škodljivo varčevanje in privatizacije ne bi bile več potrebne.
Gradbeništvo: priložnosti v energetski obnovi stavb, obnovi javne infrastrukure
Lesnopredelovalna industrija: na tem področju je Slovenija zadnjih 20 let izjemno nazadovala. Predlagamo, da država priskrbi investicije za posobdobitev lesnopredelovalne industrije in za njeno integracijo na ravni celotne panoge.
Pomoč perspektivnim podjetjem, ki stagnirajo zaradi pomanjkanja investicij – npr. Iskra, Mecator, Tomos ipd. Potrebno je priskrbeti javne investicije za okrepitev teh podjetij in njihovo integracijo v panožne gospodarske verige.
Kmetijstvo: Slovenija v 1980-ih 80% kmetijsko samooskrbna, danes pa samo še 30%. Z reogranizacijo kmetijstva, zlasti povezovanjem v zadruge in podporo domačih distribucijskih mrež (kot je npr. Mercator) je potrebno povečati zlasti ekološko pridelavo in samoorskrbnost slovenskega kmetijstva.
Jadranka Vesel je spregovorila o zadružništvu kot odgovoru na krizo:
Potrebno je oblikovati javni sklad, ki bo zagotavljal razvoj zadružništva ter omogočil zadružne prevzeme podjetij v težavah.
Omogočiti je potrebno kapitalizacijo nadomestil za brezposelnost (aktivne politike zaposlovanja), če se le-ti združujejo z namenom nadaljevati oz. prevzeti podjetja.
Neizplačane plače morajo biti prednostno poplačane iz preostanka premoženja podjetij ali priznane kot lastniški delež zaposlenih na osnovi kolektivnih pogodb.
Javne stimulacije za odpiranje delovnih mest se prednostno dodeljujejo zaposlenim, če se ti povezujejo v zadrugo.
Subvencije naj zagotavljajo trajnost in varnost delovnih mest tako, da se dodeljujejo novo zaposlenim kot nedeljivi delež in s tem ne prispevajo k nižanju cene delovne sile, kar je dosedanja običajna praksa.
Nujno je vzpostaviti izobraževalni in podporni sistem za zadružno povezovanje posameznikov in zadrug ter ga vsaj deloma financirati iz javnih sredstev.
Zagotoviti je potrebno nastanek zadružnih bank.
Matjaž Hanžek je spregovoril oobrambi življenjskega standarda in javnih storitev ter okoljski transformaciji:
Nadaljevanje privatizacije javnih storitev – kot so šolstvo in znanost, zdravstvo, socialna varnost in kultura – kot priporočilo za rešitev gospodarskih težav priporočajo evropske institucije in vladajoči politiki, ki brez izjeme prisegajo na neoliberalni konsenz. To privatizacijo je treba ustaviti in trend obrniti. Umetno ustvarjeno nasprotje med javnim in zasebnim sektorjem je ideološki mehanizem vladajočih razredov, ki vnaša delitve med delovne ljudi in odvrača pozornost od dejanskega konflikta med delom in kapitalom.
Združena levica se zavzema za univerzalni dostop do kakovostnih storitev socialne države, predvsem zdravstva in izobraževanja, ki morata biti temeljni pravici vsakega prebivalca. Ustvarjati je treba splošno družbeno klimo za zdravo življenje, krepiti in razvijati osnovno (primarno) zdravstvo ter demokratizirati upravljanje zdravstvenih ustanov. Pomemben korak k temu bi bila tudi ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in pravičnejša odmera prispevkov za zdravstveno zavarovanje. To pomeni progresivna obremenitev vseh dohodkov (od dela, premoženja in kapitala), brez socialne kapice.
Ekološka transformacija ne more biti plod zasebnih interesov, ampak mora postati izraz demokratične volje ljudstva. Ekološko krizo je treba reševati pri njenem izviru – v kapitalistični produkciji, ki ruši podporne sisteme življenja na Zemlji. Nosilnim sposobnostim okolja in dejanskim potrebam družbe prilagojeno planiranje je edina dolgoročna alternativa, namenjena ohranjanju trajnostnih bivanjskih pogojev in virov. Zato je ekološka preobrazba ključna komponenta demokratičnega ekološkega socializma.
Za več informacij se obrnite na: e-mail: info@zdruzena-levica.si, tel.: 031 607871 (Nikola Janović Kolenc).
Foto: Matej Pušnik
