Nižanje prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja ter visoki upravljavski stroški Sklada poklicnega pokojninskega zavarovanja ogrožajo socialno varnost bodočih poklicnih upokojencev. V Združeni levici zato skupaj s predstavniki sindikatov in delavcev zahtevamo, da se prispevna stopnja poklicnega zavarovanja vrne na raven pred enostranskimi spremembami ministrstva za delo in da se stroški upravljanja znižajo. Svoje zahteve bomo predstavili na nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja socialna varnost tistim delavcem, ki se ne morejo upokojiti pod običajnimi pogoji. Mednje spadajo delavci v kovinski industriji, rudarji, vojaki, policisti, poklicni gasilci in drugi delavci, ki delajo v zahtevnih in zdravju škodljivih razmerah. Temeljni namen poklicnih pokojnin je zagotavljanje socialne varnosti od prenehanja opravljanja težkega ali nevarnega dela do izpolnitve pogojev za redno upokojitev.
Samovoljni ukrep ministrstva za delo bo prizadel 46.000 ljudi
Za vplačevanje v sklad je od leta 2014 za vse zavarovance poklicnega zavarovanja veljala določena enotna 9,25 % prispevna stopnja. Z enostranskim sprejemom novega pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja (PNPZ) pa je letos januarja začela veljati nižja 8 % prispevna stopnja. Prispevno stopnjo je samovoljno znižala ministrica Anja Kopač Mrak v korist predstavnikov kapitala (Gospodarske zbornice) in v škodo delavcev. Sprejeta je bila ob ostrem nasprotovanju sindikatov in navkljub nesoglasju tako Ekonomsko-socialnega sveta kot tudi Odbora Sklada poklicnega zavarovanja.
Znižanje prispevne stopnje bo najbolj prizadelo več kot 46 tisoč upravičencev. Po nekaterih predvidevanjih bi se lahko poklicna pokojnina pri obsegu sredstev 796 bruto in spremembi prispevne stopnje iz 9,25 na 8 % zmanjšala s 650 na 564 evrov. Pri več kot 46 tisoč upravičencih lahko tako govorimo o 4 milijonskem mesečnem prihranku delodajalcev. Menimo, da špekuliranje s socialno varnostjo poklicno upokojenih zavoljo kratkoročnih koristi ni niti ekonomsko opravičeno, niti družbeno odgovorno.
Luka Mesec: “Zaradi ukrepa ministrice Anje Kopač Mrak, po izračunih sindikalistov, upravičencem do poklicne pokojnine grozi, da se bo pri obsegu sredstev 796 bruto poklicna pokojnina zmanjšala s trenutnih 650 na samo 564 evrov mesečno. Ministrica pa kljub pozivom že dva meseca skriva dokumente, ki naj bi bili podlaga za ta očitno škodljiv ukrep.”
Namesto za pokojnine, denar za stroške upravljanja
Drug problem, na katerem sklicatelji seje opozarjamo, pa je, da Sklad poklicnega zavarovanja za administrativne stroške porablja enkrat več denarja kot primerljivi skladi v Sloveniji.
Sklad upravlja s cca. 700 milijoni evrov letno, stroški upravljanja pa znašajo več kot 7 milijonov evrov letno. Daleč največji delež dohodkov od upravljanja Sklada tvori upravljavska provizija, ki se zaračuna kot delež letne vrednosti slada. V letu 2015 je znašala več kot 6,5 mio evrov.
To pomeni, da je upravljavska provizija znaša 1% vrednosti sklada, kar je enkrat več od primerljivih skladov v državi. Pri krovnem pokojninskem skladu za javne uslužbence, znaša upravljavska provizija 0,5 %.
Luka Mesec: “Sklad poklicnega zavarovanja za administrativne stroške porabi enkrat več denarja kot primerljivi skladi v državi. Namesto, da bi se denar stekal v pokojnine, se porablja za stroške upravljanja. Njegovo provizijo je zato treba zakonsko omejiti.”
Zahtevamo zagotovljeno socialno varnost poklicno upokojenih. S socialno varnostjo se ne trguje.
Zaradi za delavce škodljivega nižanja prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja in ekonomsko neupravičene višine upravljavskih provizij smo v Združeni levici sklicali nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Skupaj s predstavniki delavcev bomo zahtevali, da se:
– prispevna stopnja poklicnega zavarovanja vrne na predhodno raven 9,25 % ter
– upravljavska provizija omeji na največ 0,5 % letne čiste vrednosti sklada.
V Združeni levici upamo, da bodo tokrat interesi upravičencev do poklicnih pokojnin upoštevani in da bo državni zbor prisluhnil njihovim upravičenim zahtevam po zagotovljeni socialni varnosti.
Luka Mesec: “Ne pozabimo da gre za ljudi, ki so družbi preko opravljanja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah izdatno prispevali in so zato nedvomno opravičeni do varne starosti in konec koncev do spoštovanja, še posebej s strani tistih, ki bi radi na njihov račun izdatno zaslužili.”
