Končna ocena uspešnosti uresničevanja Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 razkriva, da Slovenija za uradno pomoč državam v razvoju ni namenila niti polovice zneska, h kateremu se je zavezala. Slovenija očitno tudi v prihodnje mednarodnemu razvojnemu sodelovanju ne bo posvečala pozornosti, ki si jo le-to zasluži. Zahvaljujoč amandmajem Levice pa je nova resolucija za obdobje do leta 2030 vsaj malo boljša od tiste, ki jo je predlagala vlada.
Nova resolucija: kar nismo naredili do leta 2015, (ne) bomo do leta 2030
Odbor za zunanjo politiko danes obravnava novo Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči za obdobje do leta 2030. Kljub temu, da je bilo že uresničevanje prejšnje resolucije slabo, vlada ni predlagala niti ambicioznejših ciljev, niti konkretnejših ukrepov za njihovo doseganje. Namesto tega so cilji za leto 2030 enaki, kot so bili zastavljeni že za leto 2015: zmanjšuje se pomen nevladnih organizacij, večji pomen pa pridobiva zasebni sektor.
Matej T. Vatovec: »Poudarjanje zasebnega sektorja pri mednarodni razvojni pomoči je absurdno, saj gre pri slednji predvsem za odpravljanje revščine in neenakosti v svetu, ki sta neposredni posledici kapitalističnega produkcijskega procesa, katerega edini smoter je zgolj ustvarjanje dobička v zasebnem sektorju in ne blaginja ljudi.«
Neprofitne in filantropsko naravnane nevladne organizacije, ki životarijo na robu svojega obstoja zato, da lahko pomagajo ljudem širom sveta, pa nova resolucija daje na stranski tir, čeprav so bile že v preteklosti iz naslova sredstev za mednarodno razvojno pomoč financirane v precej manjšem obsegu kot zasebni sektor.
Sprejeti amandmaji Levice dali poudarek revščini in enakosti spolov
Na odboru je bilo sprejetih nekaj amandmajev Levice, s katerimi se je v resolucijo vneslo večji poudarek na odpravljanju revščine in enakost spolov, kar je v primerjavi s prvotno resolucijo velik napredek.
Žal pa je koalicija zavrnila povečanje vloge nevladnih organizacij v državni politiki mednarodne razvojne pomoči in zmanjšanje vloge zasebnega sektorja, ter osrednji predlog amandmaja, s katerim smo želeli ciljni obseg uradne razvojne pomoči zvišati z 0,33 na 0,7 bruto nacionalnega dohodka, kot to velja za vse razvite države. Pri tem je treba poudariti, da je bil enak cilj zastavljen že za leto 2015 in ni bil uresničen niti v polovici. Nova resolucija tako še naprej ostaja neambiciozna in kaže na to, da je razvojno sodelovanje za Slovensko zunanjo politiko še vedno zgolj kozmetični dodatek, ne pa resnična zunanjepolitična prioriteta.
Matej T. Vatovec: »Jasno je, da trenutna oblika in obseg mednarodne razvojne pomoči nista ustrezna. Mednarodna razvojna pomoč je zgolj obliž na vse globljo rano, ki jo povzroča globalni kapitalistični sistem. Delamo se, da rešujemo probleme revščine, neenakosti, podnebnih sprememb in tako dalje, v resnici pa se vse nadaljuje po starem«.
