NATO podatki dokazujejo, da trošenje za orožje nima podpore

Danes se začenja vrh NATO v Madridu, na katerem bodo velike vojaške sile in izvoznice orožja ponovno vršile pritisk na voditelje držav članic za dvigovanje proračunov za oboroževanje.
Medtem Natove lastne analize javnega mnenja kažejo, da zgolj 22 % prebivalcev Slovenije zagovarja povečevanje vojaških stroškov.
Anketo je NATO izvedel aprila/maja 2022. To pomeni, da val militaristične in jastrebarske retorike, ki je sledil Putinovi invaziji na Ukrajino, ni zamajal prepričanj tistih, ki opozarjamo, da več orožja ne bo prineslo več varnosti in stabilnosti, ampak vedno nove oboroževalne tekme in konflikte. Nasprotno, delež zagovornikov pospešenega oboroževanja v Slovenjii je v letu dni padel še za eno odstotno točko.
V Levici smo ob vstopu v vlado pogodili za revizijo megalomanskih orožarskih nakupov v času ministra Tonina. Prav tako bomo poskušali svoje koalicijske partnerje prepričati, da ne popuščajo oboroževalnim pritiskom, investicije v Slovensko vojsko pa usmerijo ne v oklepnike za misije v tujini in ostalo ofenzivno orožje, ampak v opremo, od katere bomo imeli korist tudi prebivalci, recimo v reševalne helikopterje in civilnozaščitno opremo za primere vremenskih katastrof.
Prebivalci Evrope se moramo zavedati, da bodo stotine milijonov evrov, ki se zdaj pretakajo v orožje, vzete z nasprotnega proračunskega konca in da bodo (tako kot med zadnjo gospodarsko krizo) največjo škodo utrpele naše bolnišnice, šole, pokojnine in ostali dosežki države blaginje.
Več orožja ne bo prineslo ne miru ne blaginje!
Deli.