Pričujoči govor je Nataša Sukič imela 6. aprila 2023 v Mariboru na proslavi ob svetovnem dnevu Romov.
Spoštovani visoki gostje, spoštovane Rominje, spoštovani Romi, zelo vesela in počaščena sem, da ste me povabili k sebi na svetovni dan Romov, dan, ko pred nami zažari bogata in dragocena romska kultura, pa tudi dan, ki nas opominja, da ste Romi in Rominje v naši družbi kljub pozitivno naravnani zakonodaji, ki naj bi vas ščitila in zaščitila, še vedno v neenakopravnem položaju, še zmeraj diskriminirani, vaše človekove pravice so pogosto kršene, vaš vsakdan je trd in poln težav.
Tako je že skozi vso zgodovino. Romska zgodovina v Evropi in tudi pri nas je na žalost zaznamovana s pregoni, nasiljem in nestrpnostjo. Romi ste narod, ki kljub svoji številčnosti (v Evropi vas živi približno 10 milijonov), nimate svoje države in ne uradno priznanega jezika, dveh najpomembnejših gradnikov narodove identitete in kulture, a ste se kljub marginalizaciji in življenju na samem robu družbe ohranili skozi dolga stoletja. O vaši prisotnosti na evropskih tleh pričajo zapisi že v srednjem veku.
Zgodovina bivanja Romov pri nas sega vsaj v leto 1387, ko se v zagrebški škofijski knjigi prvič omenijo Romi iz Ljubljane. Danes romska etnična manjšina predstavlja pomemben del slovenske družbe; s svojo kulturo in jezikom skupaj z italijansko in madžarsko narodno manjšino tvori temelj multikulturnosti v Republiki Sloveniji.
Bi pa rada poudarila, in na to smo lahko ponosni, da nobena od 28-ih držav članic Evropske unije področja romske skupnosti nima urejenega s posebnim zakonom, kot imamo to urejeno v Republiki Sloveniji. Romska skupnost je v večini preostalih držav obravnavana skupaj z drugimi manjšinami v skupnem manjšinskem zakonu, zato je lahko Slovenija pri tem jasen zgled ostalim državam.
Skratka, v Sloveniji je romski skupnosti pravno priznan poseben zakonski položaj in s tem povezane posebne pravice. Po zaslugi pionirjev, borcev za romske pravice, denimo Rajka Šajnoviča in Vlada Rozmana, ste bili Romi na ustavni ravni prvič omenjeni v ustavnem amandmaju k tedanji republiški ustavi davnega leta 1989, pozneje pa je takšno rešitev povzela tudi nova ustava samostojne Slovenije. To je sicer velik dosežek v pravnem redu RS, a realnost, vaše vsakdanje življenje je na žalost nekaj povsem drugega.
To se je še posebej pokazalo ob nedavni Covid krizi, ki je razkrila, kako zelo ranljiva je romska skupnost in kako se je v pogojih, ko številna romska naselja še danes nimajo dostopa do pitne vode, ustrezne infrastrukture in osnovnih bivanjskih pogojev skoraj nemogoče zoperstavljati tovrstnim epidemijam.
Spoštovani in spoštovane,
kljub vsem težavam romske skupnosti pri nas je Slovenija ena redkih držav, ki Rome vključuje v upravljanje javnih zadev na lokalni ravni, kar vsaj nekoliko blaži vaše težave. Dobra je praksa romskih pomočnikov na šolah, romskih vrtcev, romskih naselij kot so tista v Prekmurju, vključevanje Romov v procese političnega odločanja in drugo.
Kar je najbolj pereče in kar bi nas vse moralo skrbeti, je dejstvo, da se Romi in Rominje – ne le v Sloveniji, temveč po vsej Evropi – še vedno srečujete z revščino in socialno izključenostjo. In še vedno niste zares enakopravni, tudi pri nas ne.
Sleherna manjšina, sleherna ranljiva skupina v družbi, je lakmusov papir demokracije. Je preskus humanosti državnega sistema in družbe kot take. Naloga države je, da postavi merila, ki vsemu prebivalstvu, ne glede na osebne okoliščine, spol, starost, etnično ali narodnostno pripadnost, ali katero drugo osebno okoliščino zagotovi enake možnosti in enake pravice in svoboščine. Le to je temelj svobode posameznika in posameznice, temelj sožitja in sobivanja v vseh razsežnostih človeške raznolikosti.
Letna poročila VČP kažejo, zaskrbljujoče velik odstotek revščine med Romi. Skrbi tudi dejstvo, da kljub številnim prizadevanjem med državnim institucijami in lokalno skupnostjo ni pričakovanega sodelovanja, romska skupnost pa je izpostavljena težavam, ki segajo na tako rekoč vsa področja življenja, še zlasti pa so pereče neurejene in neustrezne bivalne razmere, zaposlovanje, šolstvo, izobraževanje in zdravstvo. Sredstva, ki jih država namenja za romska vprašanja občinam, pogosto ostajajo neustrezno porabljena.
Izključevanje, nestrpnost, stigmatizacija in protiromski rasizem so, na žalost, pogost del romskega vsakdana. Gre za začarani krog, ki romski skupnosti preprečuje, da bi v polni meri zaživela svoje potenciale.
Naloga vseh nas je, da to stanje stvari končno presežemo, zato je naloga vlade in Državnega zbora, da skupaj oblikujemo uresničljivo, funkcionalno zakonodajo, tako, ki bo omogočala resnično krepitev sožitja med romskim in neromskim prebivalstvom in ki bo Romom dejansko zagotavljala enake možnosti in polno enakopravnost v družbi. Zakonodajo, ki vodi v sožitje, ne delitve!
MK in MDDSZ se trudita še okrepiti sodelovanje in kar se da pomagati romski skupnosti.
Pa ne samo vlada in parlament, pred izzivi, kako razbiti predsodke o Romih, so predvsem lokalne skupnosti, kjer Romi prebivate. Naloga lokalnih skupnosti je ljudi ozavestiti, da različnost bogati in ne ogroža nikogar. Da je potrebno socialno vključevanje Romov v vse ravni družbenega življenja. In da integracija nikakor ne sme in ne more biti asimilacija, ki bi romsko skupnost oropala njene lastne kulture, zgodovine, lastnih običajev, lastnega jezika, tega, kar je posebej dragoceno in čemur se poklanjamo prav danes ob svetovnem dnevu Romov.
In prav jezik je najpomembnejši člen za ohranjanje identitete nekega naroda, neke etnične skupine. Vaš jezik je ključ, ki odpira vrata nevidne preteklosti, zamolčane zgodovine nomadskega romskega ljudstva in vaše pradomovine do območij, kjer danes živite. Vaš jezik je vaša in je tudi naša skupna kulturna dediščina. Vaša kultura je naša skupna kultura, na katero smo ponosni.
A ne gre samo za jezik in ohranjanje kulturnega izraza in identitete Romov. Gre tudi za vključevanje Romov v politično življenje, v vse procese odločanja tako na lokalni kot državni ravni. Zato je ključno, da se v napore in prizadevanja za izboljšanje položaja romske skupnosti vključite in v polnosti aktivirate tudi vi sami! Vi ste tisti, ki imate vso pravico zahtevati, kar vam pripada – popolno enakopravnost in odločen boj proti diskriminiranju in izključevanju Romov.
Boj za temeljne človekove pravice, za dostojanstvo slehernika ni nikdar lahek. Čaka nas še ogromno dela, a sem prepričana, da nam bo uspelo. Skupaj bomo uspeli!
Naj zaključim z optimizmom in ob koncu citiram besede Nataše Horvat, romske svetnice v občinskem svetu Občine Lendava ter romske aktivatorke na Ljudski univerzi Lendava:
» Romi počasi postajamo del večinske družbe, tukaj, kjer smo doma smo sprejeti, kar se kaže predvsem v pospešenem zaposlovanju in vedno višji izobrazbeni ravni pripadnikov romske skupnosti. Naša skupnost se krepi in postaja vedno bolj opolnomočena. Pomembno je, da se vsak človek počuti sprejetega, zato se je potrebno truditi pri vzpostavljanju in ohranjanju vezi med romskim in neromskim prebivalstvom. V vsakem od nas je vedno potrebno poiskati tisto najboljše. Če nam bo uspelo slednje, bomo tudi v prihodnje živeli v slogi in sožitju
Bila sem Rominja in Rominja sem še danes. Ponosna na svojo identiteto. Ponosna, da mi je dana možnost, da v lokalnem okolju rušim stereotipe in predsodke o Romih. Vesela, da mi je dana možnost sodelovanja z mojimi ljudmi in z večinskim narodom. Zavedam se, da moram spodbujati predvsem naše otroke, saj so oni prihodnost, prihodnost vseh nas, prihodnost Lendave. Vsi otroci so enaki, ne glede na to, iz kakšne družine izvirajo in vsem mora biti dana možnost, da v svojem življenju dosežejo kar največ. V prihodnosti bodo prav oni glasniki naše kulture in identitete, naše romskosti, ki jo nosimo v sebi. Želim si, da bi odraščali in živeli v skupnosti, ki ji bo mar za njih. In zagotovo v Lendavi takšna skupnost živi. To iz leta v leto postaja bolj očitno. Prav to pa je bistvo vsega. Da se ne delimo na te in one, na Rome in Nerome, na bogate in revne, ampak po svojih najboljših močeh prispevamo k strpni in nediskriminatorni družbi«, je zapisala ob svetovnem dnevu Romov natanko pred letom dni.
Naj vam ob zaključku, spoštovani pripadniki in pripadnice romske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, naši sodržavljani in sodržavljanke, še enkrat čestitam ob vašem prazniku. Ponosni smo na vas, ker ste tudi vi ponosni na svoje korenine, svojo vztrajno življenjsko moč in srčno pripadnost lastni kulturi in lastni zgodovini. Lepo praznujte!
