Nataša Sukič je zastavila poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju in ga klicala k odgovornosti za medlo uradno stališče Republike Slovenije, ki dopušča možnost uvedbe nadzora naše spletne komunikacije. Minister je zavrnil izjasnitev, kakšno stališče bo Slovenija zavzela na naslednjem zasedanju v mesecu oktobru.
»EU se je pod pretvezo preganjanja otroške pornografije lotila uvajanja nadzora spletnih komunikacij, tako imenovanega “chat control”. Ta namera predstavlja izrazito nesorazmeren ukrep in pomeni grob poseg v našo pravico do zasebnosti.
Ukrep deluje tako, da bi avtomatični filtri pregledovali programe in aplikacije, ki jih vsakodnevno uporabljamo, recimo elektronsko pošto ali spletne klepete. Po domače povedano, vi boste poslali sporočilo prijatelju ali fotografijo vašega otroka družnskemu članu, to pa bo dobil v roke policist ali pa nek privatni izvajalec, najet za pregledovanje vsebin.
Oktobra se v Bruslju nadaljuje ta odločevalski postopek. Zanima me, zakaj ministrstvo za notranje zadeve, ki predstavlja stališče Republike Slovenije, podpira možnost takega ukrepa, ko pa:
1) Prekomeren poseg
Takšen način pregledovanja predstavlja odstop od najbolj osnovnega pravnega standarda, ki predpostavlja našo nedolžnost in varuje naše pravice. Šele ko obstaja utemeljen sum kršitve zakonov, smo lahko izpostavljeni nadzoru, ki mora biti proporcionalen, utemeljen in ga je mogoče izpodbijati, ne pa prepuščati nejasnim postopkom in nepreglednim algoritmom.
2) Notorično nezanesljivi
Avtomatski filtri so notorično nezanesljivi in slepi za kontekst, zato proizvajajo ogromno število lažnih pozitivnih rezultatov. Razne študije ugotavljajo tudi po 80 % napak. Nedolžni so po krivici izpostavljeni, policija pa troši čas z lažnimi sledmi, ki ne vodijo nikamor.
3) Varnostno tveganje
Ukrep bi obvezal vse razvijalce programske opreme in aplikacij k vgradnji filtrov. To pomeni, da bi ukrep škodoval tudi aplikacijam s tako imenovano end-to-end enkripcijo, kot je Signal. Te aplikacije predstavljajo eno varnejših oblik komunikacije, dostopne vsakdanjemu uporabniku. S temi pravili bi naše aplikacije postale manj varne in zanesljive ter bolj izpostavljene napadom. To bi se zgodilo zato, ker bo za delovanje avtomatskih filtrov potrebno v aplikacijah poslabšati varovanje podatkov, da jih bodo lahko filtri pregledati.
4) Nevarnost zlorabe moči
Gre za izjemno nevaren teren. Danska kot predsedujoča EU pravi, da bi iskala otroško pornografijo. Ampak kaj bo preprečevalo oblastem v Bruslju in v posamičnih državah, da čez nekaj mesecev tega nadzora ne razširijo recimo na kritiko genocida v Gazi, pod pretvezo, da preganjajo antisemitizem? Ali pa kritiko zunanje politike EU, češ da preganjajo prokremeljske propagandiste? Ali nas obnašanje oblasti vsepovsod po svetu res navdaja s zaupanjem, da jim hočemo izročiti takšno moč?
5) Spolzek teren
Mi pričakujemo, da bi ta norost padla na Sodišču Evropske unije, če bo to le opravilo svojo nalogo. Ampak to so dolgotrajni postopki, vmes pa bi bila že narejena škoda: masivna nadzorna infrastruktura vzpostavljena, zasebni podatki počrpani, izvajalske pogodbe sklenjene in strojni modeli izurjeni. Ko je enkrat vse to postavljeno, se ni več mogoče vrniti nazaj in v celoti povrniti stanje, kot je bilo pred impelemtacijo.
Skratka, kako minister opravičuje svoje stopicljanje, ko gre za grob napad na pravico do zasebnosti svojih državljanov? Zakaj se ni Slovenija odločno postavila v klub držav, ki hočejo obraniti Evropo pred takšnimi avtoritarnimi tendencami? In zlasti: kakšno bo stališče Republike Slovenije v nadaljevanju tega postopka v mesecu oktobru?«
Nataša Sukič ministru Poklukarju
