Pred vrati je osmi marec, mednarodni dan žensk, priložnost, da se dogovorimo, kako lahko položaj žensk v slovenski družbi izboljšamo.
Med najbolj socialnimi ogroženimi skupinami v naši družbi so upokojene starejše ženske in matere, ki same skrbijo za otroke. Imamo plačno vrzel, ki sploh ni samo v zasebnem sektorju – ženske plače v zdravstvu in socialnem varstvu kar za 25 odstotkov zaostajajo za moškimi. Naraščajoč problem je nasilje v družini. Samo v lanskem letu so kar 13 žensk ubili njihovi partnerji. To je grozljiva številka, ki se zaostruje in povečuje skozi leta in kjer bo treba okrepiti preventivo, začenši v šolah.
Pripravljamo program s področja enakih možnosti, v dialogu z ostalimi ministrstvi in s civilno družbo, zbrano v Strokovnem svetu za enakost spolov. Ukrepi posegajo na vsa področja, posebna pozornost pa bo namenjena področjem dela, reproduktivne pravičnosti in preventive.
Izpostavljamo področje preživnin. Najnižja dejansko določena preživnina znaša 5,36 evra, kar pomeni, da lahko nekateri za preživetje svojega otroka namenjajo nič več kot polovico mesečne naročnine na Netflix.
Mama (najpogosteje) v imenu otroka ali pa polnoletni otrok morata sama reševati problem neplačanih preživnin, kar je nedopustno, še posebej z vidika neenakovredno razporejene moči v družbi. . Sistem želimo urediti na način, da bo država začela opravljati posredniško vlogo v tem postopku, tako da otrok nikoli ne bo brez preživnine.
V tem kontekstu želimo širše nasloviti ločitvene postopke. Po informacijah s terena so zadnje spremembe na tem področju (nastanek družinskega zakonika leta 2019) stanje precej poslabšali. Proces je dolgotrajen in psihično naporen za vse vpletene, zakonodaja na tem področju pa ni premišljena. V širšem želimo z usposabljanji socialnih delavcev izboljšati obravnavo strank na CSD-jih in v zakonodaji ustrezneje opredeliti določanje skrbništva in stikov z otroki. .
Zgoraj našteto se prepleta s problematiko nasilja v družini in nad ženskami. Okrepili bomo vlogo centrov za socialno delo in jih (za začetek s pilotnimi projekti) usmerili v terensko delo za pomoč družinam direktno na domu. Prav tako bomo z evropskimi sredstvi poleg varnih hiš vzpostavili dodatno namensko obliko nastanitve, nujne bivalne enote za žrtve nasilja in starejše ženske.
Vendar – četudi vzpostavimo še tako robusten sistem kurative na področju nasilja, nismo naredili dovolj. Najpomembneša je preventiva, zato moramo pričeti v šolah. Z ostalimi resorji in s stroko se moramo pogovoriti o ustreznem izobraževanju že v osnovnih šolah – o enakosti med spoloma in o tem, v kakšne stiske potiskajo ženske patriarhalna razmerja, ki še vedno vztrajajo v družbi.
