Nacionalni reformni program (NRP) 2017-18 je še eden v vrsti dokumentov, ki kažejo, da je vlada Mira Cerarja vlada »kontinuitete«. Rdeča nit NRP je namreč nadaljevanje javnofinančne konsolidacije ali, z drugimi besedami, rezi in zategovanje pasu. Vlada tako nadaljuje z ukrepi, ki sta jih izvajali vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek. In to kljub temu, da je letos napovedana 3,6 % rast, ki pa prinaša koristi samo kapitalu in bogatim.
Vlada vsako leto pripravi program ključnih ciljev in prioritet v sklopu evropskega semestra – v veliki meri je NRP odgovor na »priporočila«, ki jih Sloveniji posreduje Evropska komisija. Okvir, ki ga postavlja Evropska unija, sili države v stiskanje svojih državljanov.
Slovenija pa je spet bolj papeška od papeža. Varčevanje bo namreč močno zaostrila. Po veljavnih predpisih bi proračun lahko imel do 0,9 % BDP primanjkljaja, po novem predlogu pa samo še 0,6 %. Tega ni mogoče razumeti drugače, kot da se vlada Mira Cerarja odpoveduje potencialnim investicijam v razvojne projekte in socialno politiko.
Vendar to še ni konec zgodbe – na današnji seji je Fiskalni svet, ki je nastal iz politične trgovine med SMC in SDS (fiskalni svet v zameno za ustavne sodnike), podal mnenje, da je treba varčevanje še bolj zaostriti! Po njihovem mnenju ostaja dovolj manevrskega prostora za še večji »fiskalni napor«. Umazana politična trgovina je prinesla hudo škodljive posledice v manj kot mesecu dni.
Miha Kordiš: “Vlada Mira Cerarja nadaljuje z varčevalno politiko, ki jo kontinuirano izvajajo vse vlade od leta 2009 naprej. To niso reforme, ki prinašajo izboljšave in razvoj, ampak reforme, ki prinašajo še več odrekanja in jemanja in od katerih večina ljudi ne bo imela nič. Slovenija torej ostaja na začrtani poti – stiskala bo svoje državljane bolj kot to od nje zahteva EU.”
V skladu z doktrino »vitke države« v NRP tako lahko beremo o nuji pokojninske reforme, ki bo zaostrila položaj pri upokojevanju, o reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bo poslabšala situacijo zaposlenih in drugih podobnih ukrepih, ki bodo še bolj okrnili socialno vlogo države. Skorajda cinično pa vlada zapiše, da bo na trgu delovne sile ukrepala proti segmentaciji, drugače rečeno, proti prekarizaciji. Eden izmed ključnih načinov za to je okrepljen inšpekcijski nadzor. Inšpektorat za delo ima 80 inšpektorjev, ki nadzorujejo nekaj manj kot 200 000 poslovnih subjektov. Vse konkretne predloge po zvišanju sredstev, ki smo jih že večkrat podali v Združeni levici, pa je vlada hladnokrvno zavrnila.
