Poslanska skupina Levice je danes zahtevala sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri predlaga redno uskladitev najnižje študentske urne postavke z gibanjem povprečne plače, dvig urne postavke vsaj na raven minimalne plače, malico in nadomestilo za prevoz za delavce študente ter uzakonitev dogovora o študentskem delu. S predlogi, ki so del kampanje “Blaginja za vse, ne le za peščico!”, se Levica bori predvsem za pravičnejše vrednotenje dela študentov, katerih urna postavka ne dosega niti minimalne plače.
Osrednji problem je segmentacija trga dela
Tako v predkriznih letih gospodarske rasti kot med samo krizo in po njej se začasno in občasno delo dijakov in študentov (v nadaljevanju študentsko delo) kaže kot najbolj fleksibilna oblika zaposlovanja, po kateri množično posegajo delodajalci različnih panog.
“Namesto da bi študentsko delo privedlo do rednih zaposlitev, je na trgu dela stekel ravno obraten proces: veliko delodajalcev se raje odloči, da redna delovna razmerja nadomesti s študentskim delom. Gre za trend, o katerem se pogovarjamo že leta, ne premakne se pa nič,” je odločitev Levice za zahtevo po sklicu skupne seje pristojnega odbora pojasnil poslanec Miha Kordiš.”
Povzel je tudi glavne razloge za nevzdržno stanje na omenjenem področju, na katere že dlje časa opozarjajo stranka in nekatere študentske organizacije: “Kot največja težava, povezana s študentskim delom, se kaže zlasti segmentacija trga dela, ki nas mora kot družbo pošteno skrbeti, tako v smislu rednega zaposlovanja mladih in njihovega vključevanja na trg dela kot z vidika prikrivanja dejansko obstoječih delovnih razmerji in vsesplošne prekarizacije slovenskega delavstva.“
Študentsko delo kot krinka za redna delovna razmerja
Pomemben razlog za segmentacijo trga dela je tudi neustrezna implementacija Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF-C), sprejetega decembra 2014, ki je študentsko delo sicer vključil v sisteme socialnih zavarovanj in določil minimalno urno postavko, a še zdaleč ni odpravil glavnih problemov. Odgovornost za obstoječe stanje je zlasti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki sprejete zakonodaje ne udejanja.
“Kljub spremembam se anomalije na trgu dela niso zmanjšale. Ključne težave, ki jih je leta 2014 v predlogu sprememb zakona navajala vlada, zaradi ignorance resornega ministrstva še zmeraj niso odpravljene. Zaradi nižjih stroškov in prožnosti delodajalci tako še zmeraj raje posegajo po študentskem delu, in to tudi v primerih, ko narava in obseg dela narekujeta redno zaposlitev,” je bil kritičen Kordiš.
Na problem vzporednega trga dela, ki nastaja zaradi zlorab študentskega dela s strani delodajalcev, Slovenijo že nekaj časa opozarjajo tudi evropske institucije. Študentsko delo je namreč nezakonito, kadar kaže vse lastnosti rednega delovnega razmerja:
“V osnovi naj bi šlo za začasno oz. občasno delo v interesu študentov, katerih glavna obveznost je študij, ne pa za delo, ki se preko napotnice opravlja vsak dan po 8 ur in ki zgolj prikriva redno delovno razmerje. Takšno delo koristi izključno delodajalcem, študentom in ostalim delavcem gotovo ne,” je ob tem dodal Miha Kordiš.
Rešitev: dvig cene študentskega dela in širjenje delavskih pravic tudi na delavce študente
Da bi odpravili anomalije in končno poskrbeli za pravičnejše vrednotenje študentskega dela ter zagotavljanje primerljivega obsega delavskih pravic, v Levici predlagamo konkretne rešitve:
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj do 1. aprila tekočega leta (in vsako naslednje leto) izda in uveljavi uredbo, s katero uskladi višino najnižje bruto urne postavke študentskih delavcev z gibanjem povprečne plače.
- Ministrstvo naj pripravi in predlaga spremembe in dopolnitve zakonodaje na področju študentskega dela, ki bodo tudi študentskim delavcem zagotovile pravico do povrnjenih stroškov za malico in prevoz na delo s strani delodajalca.
- Od Vlade RS odbor zahteva vse potrebne ukrepe za pravično vrednotenje dela dijakov in študentov, v prvi vrsti dvig bruto minimalne študentske urne postavke na raven, ki bo primerljiva z veljavno minimalno plačo, s čimer vsaj delno kompenziramo nestalno, prekarno naravo tovrstnega dela.
- Resorno ministrstvo naj pripravi tudi ustrezne zakonske spremembe, ki bi uvedle obveznost sklenitve dogovora o delu, s katerim bi se študentski delavec in delodajalec pred nastopom dela dogovorila najmanj o delovnem času, naravi in obsegu dela.
“Ukrepe, ki jih predlagamo, smo zasnovali z mislijo na študente. Ti naj študirajo in se za pošteno plačilo udejstvujejo na področjih svojih študijskih zanimanj. Prenehajmo s prakso izkoriščanja tovrstnega dela za plačni dumping in jim zagotovimo primerljive delavske pravice. Tako se bomo kot družba najbolj učinkovito borili tudi proti segmentaciji in prekarizaciji trga dela,” je predstavitev predlaganih ukrepov zaključil Kordiš.
