Prvi proračunski dokumenti, ki jih je sprejel ta sklic Državnega zbora, so bili že v začetku pogojeni ne samo s politikami, ki smo jih stranke koalicije dogovorile v koalicijski pogodbi in z načrti prepotrebnih sprememb zakonodaje, ampak tudi s posledicami vojne v Ukrajini, spremljajoče energetske krize, naraščajoče draginje ter nenazadnje t. i. izhodne covidne strategije. V novem proračunskem ciklu se naša država ponovno sooča z zunanjimi dejavniki, ki načenjajo stanje javnih financ. Avgusta nas je prizadela verjetno najhujša naravna nesreča v zgodovini, katastrofa brez primere, ki je razdejala naravo, infrastrukturo, predvsem pa domove številnih družin in posameznikov. Sanacija škode, ki se meri v milijardah, je bila po avgustovski povodnji glavna prioriteta države. Vlada se je odzvala hitro in učinkovito, ljudje in ostali upravičenci so bili deležni takojšnje pomoči, dodatne rešitve pa bo prinesel tudi zakon o obnovi. Istočasno prihaja država v primež ponovne aktivacije fiskalnega pravila, ki ga je Evropska komisija v času epidemije razrahljala in s tem se kažejo tudi pravi učinki delovanja prejšnje vlade.
V Levici smo večkrat poudarili, da je prejšnja vlada z javnimi financami delovala neodgovorno. Po eni strani je v času zdravstvene krize zastavila najbolj ambiciozen program oboroževanja Slovenske vojske z milijardnimi obvezami, po drugi pa sprejela število politično prikladnih zakonov, ki niso imeli virov financiranja. Rezultat obojega, katastrofalnih poplav na eni strani in prav tako katastrofalnega razdeljevanja sredstev prejšnje vlade po drugi, je slabo stanje slovenskih javnih financ. V takšnih okoliščinah je aktualna koalicija sestavljala proračun za naslednji dve leti.
Velik del sredstev bo seveda namenjen obnovi po poplavah, poleg tega pa proračuna, ki jo obravnavamo danes, politike aktualne vlade prelivata v številke in te številke v veliki meri usmerjata v korist ljudi. Seveda bi imeli, če bi Levica vodila Vlado, investicije v zeleni prehod, znanost in javno zdravstvo prednost pred dodatnim oboroževanjem. A kot smo obljubljali pred volitvami in se zavezali v koalicijski pogodbi, na področjih, ki so nam bila zaupana, dosegamo pomembne premike. Zagotovili smo sredstva za uveljavljanje in izvajanje novega izvedljivega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ohranjamo polno uskladitev pokojnin v letu 2024, njihov dvig za predvidoma 8,2 % je načrtovan že v januarju. Zagotovili smo rekordna sredstva za stanovanjsko področje, s katerim lahko po 30. letih končno zaženemo sistematično javno stanovanjsko gradnjo. Zagotovili smo zadostna programska sredstva za kulturo in nove programe za decentralizacijo kulture. Sredstva, ki jih namenjamo kulturi, bodo zagotovila nemoteno nadaljevanje 60 začetih investicij v javno kulturno infrastrukturo po vsej Sloveniji.
Hkrati pa moramo opozoriti tudi na drugo, prihodkovno stran. V preteklosti smo tako pri nas kot v tujini lahko opazovali posledice varčevalnih ukrepov, ki so nediskriminatorno zarezali predvsem v pravice najšibkejših. Spomnimo se samo zloglasnega ZUJF. Zato moramo biti pozorni na to, da ne ponovimo napak iz preteklosti, da nas ne popade instinkt po neomejenem in nebrzdanem varčevanju tam, kjer že tako ali tako ni kaj dosti vzeti.
V Levici vztrajno opozarjamo, da moramo najti rešitve tudi in predvsem na prihodkovni strani. Nekaj dobrih usmeritev bomo videli že v Zakonu o obnovi, z obdavčitvijo dobičkov bank, tistih bank, ki smo jih vse državljanke in državljani v času krize rešili z dobrimi 4,5 milijardami.