Spoštovani predsednik republike, g. Borut Pahor,
na vaše vabilo na petkov posvet sem se obrnil z dvema predlogoma, ki se mi v teh časih zdita nujna. Prvič, da razmislite o spremembi zastavitve in naslova posveta, ki se glasi “Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?”, saj tak naslov implicira, da RTV Slovenija ni sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis. In drugič, da se opredelite do stopnjujočih se napadov na avtonomijo RTV, ki jih narekuje vladajoča stranka SDS.
Tega žal niste storili; odvrnili ste le, da je naslov postavljen kot vprašanje, ne kot trditev, ter dodali, da “ocenjujete, da Slovenija potrebuje RTV Slovenija”. Teh odgovorov ne morem sprejeti in jih težko razumem, posebej v časih, ko se vodilna vladna stranka odkrito spogleduje z madžarskim političnim modelom, ko svoje strankarsko glasilo s pomočjo madžarskega denarja in nove medijske zakonodaje poskuša spremeniti v nacionalni medij, in ko brezsramno kaže tendence po politični podreditvi javne RTV. Zadnji predlogi Zakona o RTV, ki jih pripravlja Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija, ki je prvi na seznamu vabljenih na vaš posvet, so jasni: javni zavod želijo za neposlušnost kaznovati z zmanjšanjem sredstev, kar bo vodilo v odpuščanja, krčenje programa in politično discipliniranje javnega zavoda.
Kam taki predlogi vodijo, ni težko razbrati. Poglejte Poljsko, kjer je, s podobnimi prijemi vladajoča stranka Zakon in pravičnost (ZiP) Telewizjo Polsko prevzela pred petimi leti. Kot ugotavlja britanski zgodovinar Timothy Garton Ash, je predsedniška kampanja ob začetku letošnjega leta na Poljskem povedala vse o “sodobnosti, kakovosti in politični nepristranskosti” tamkajšnje nacionalne televizije po tem, ko jo je “uravnotežila” ZiP, stranka, sorodna SDS. O Andrzeju Dudi, kandidatu vladajoče stranke so v 97% primerov poročali pozitivno; kot o velikem domoljubu, ki “bo otroke branil pred LGBT ideologijo”, medtem ko je bilo 87% primerov poročanja o opozicijskem kandidatu Rafalu Trzaskowskem negativno ter ga je vpletalo v različne teorije zarot. Da je nemški agent, da bo “judom vrnil denar za drugo svetovno vojno” in podobno. Ni naključje, da diskurz poljske nacionalne televizije spominja na način diskreditacij Nove24, strankarskega glasila SDS. Ameriška konservativna zgodovinarka Anne Applebaum, ki že leta živi na Poljskem, v svoji zadnji knjigi opisuje, kako je ZiP po prevzemu nacionalke za direktorja nastavila Jacka Kurskega, človeka, ki je moral “izživeti svoje frustracije”, kar je bilo videti, kakor bi “BBC prevzel urednik zarotniške spletne strani InfoWars”. Ni si težko zamišljati preslikave v slovenski kontekst. Citirana avtorica in avtor pripadata drugemu političnemu polu kot sam; pa vendar govorita natanko o tem, pred čemer vas na podlagi medijskih apetitov, ki jih kaže SDS, želim posvariti sam. Primer Poljske kaže, kako hitro pride do somraka demokracije, ko se javna televizija spremeni v strankarsko, politična polemika pa v pritlehno obračunavanje.
Tako poljski kot madžarski vzori naši vladi in največji vladni stranki niso tuji. Premier in vladajoča stranka se ravnata po vzorcih, preizkušenih in uveljavljenih tam. Zato so prebivalke in prebivalci Slovenije z razlogom zaskrbljeni. Zaskrbljen sem tudi sam. Tudi zato, ker se vi, kot Predsednik republike, v teh usodnih časih niste pripravljeni izreči o nedemokratičnih tendencah v vladi, hkrati pa razpravo o enem napomembnejših vprašanj za slovensko demokracijo uokvirjate tako, da jim dajete legitimnost.
Vse to so razlogi, gospod predsednik, da se petkovega posveta ne bom udeležil. Vaših pojasnil, žal, ne morem sprejeti kot resnih. Vas pa ponovno pozivam, da razmislite o svoji vlogi v teh, morda prelomnih časih.
Demokracija, g. Predsednik, umira v tišini tistih, ki so s svojim molkom zavzeli stran.
S spoštovanjem,
Luka Mesec,
koordinator Levice
