Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je konec prejšnjega tedna otvorila jubilejni 50. mednarodni folklorni festival v Beltincih. Društva, umetniške skupine in krajevne skupnosti so ta konec tedna v beltinskem parku gostili folklorne, glasbene in druge umetniške skupine iz Slovenije in tujine ter obiskovalcem ponudile doživetja plesa, pesmi, ljudskih šeg in navad ter kulinarike.
Ravno primer najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji priča o kolektivnem značaju ljudske kulture. Torej o njenem pomenu ne le za ohranjanje kulturne dediščine, ampak tudi za to, kako povezuje lokalno skupnost in obnavlja skupnostne vezi.
Kolektivno soustvarjanje vsebin folklornega festivala izhaja iz vključujoče participacije najširšega kroga občank in občanov, ki daleč presegajo zgolj aktivnosti vodstev in organizacijskih odborov (torej kulturnoumetniškega društva in občine Beltinci). Že od samega začetka festival pripravljajo, ga izvajajo, z njim živijo in mu prilagajajo svoje družinske in delovne obveznosti prebivalke in prebivalci Beltincev in vseh okoliških vasi.
Poleg ustvarjalcev, ki delujejo v okviru KUD Beltinci, so namreč na festivalu prisotni angažirani vaščani, ki v okviru svojih krajevnih skupnosti na festivalu ponujajo kulinarične dobrote in gostijo nastopajoče in obiskovalce pod svojimi šotori. Vsaka vas predstavlja vaške posebnosti, šege in navade ter obrti – kot so pletenje izdelkov iz slame v Lipovcih, izdelava opek iz gline v Melincih ob Muri, tradicionalne veščine krotitve reke Mure v Ižakovcih, ki mu pravijo büjraštvo. Vsaka vas ima tudi svoje kulinarične posebnosti, kot so jedi iz krompirja v Lipi ali vzgoja buč v Lipovcih. Samo opisana vključujoča participacija vseh je zagotovila, da gre pri folklornem festivalu v Beltincih za enega redkih dogodkov, ki je ohranil svojo identiteto in se ni prepustil toku komercializacije.
Beltinci sicer veljajo za eno najbolj katoliško tradicionalističnih župnij v Prekmurju, hkrati pa je tam prisotna ena izmed najmočnejših socialističnih celic. Če je ljudska kultura običajno razumljena kot področje desnice, pa je v resnici to povsem zgrešen pogled, ki je posledica vse hujše polarizacije političnega prostora, večanja razlik med centrom in periferijo ter poglabljanja družbene neenakosti.
Tak pogled zgreši bistvo, ki je sledeče: ljudska kultura je vez starodavnih družbenih odnosov naših prednikov s sodobnimi prizadevanji za solidarno skupnost. Kajti medtem ko kapitalizem družbene vezi razdira, pa socializem solidarno družbo gradi tudi na vezeh med preteklostjo in prihodnostjo – ki ju neposredno povezuje ljudska kultura.
