Vladna novela Zakona o igrah na srečo, ki bo danes obravnavana na odboru za finance državnega zabora, liberalizira področje iger na srečo, omogoča privatizacijo največjega igralniškega podjetja in znižuje delavske pravice. Napovedanim spremembam v Levici močno nasprotujemo. Zato smo vložili amandmaje, ki črtajo omenjene sporne določbe na področju posebnih iger na srečo.
Vlada spremembe zakonodaje predlaga v času, ko v našem največjem igralniškem podjetju HIT d.d. potekajo pogajanja med sindikati in upravo, ki namerava optimizirati in fleksibilizirati delovno silo. Vodstvo podjetja je prepričano, da je potrebno povečati izkoriščanje delavcev s spremembo urnikov dela, ki bi gravitirali na dneve ob koncu tedna, ali z znižanjem števila delavcev, kar tudi prinaša večjo delovno obremenitev na obstoječih delavcih. Z besedami uprave podjetja, ki jih prenaša sindikat: “Zaposleni niso previsok strošek, smo le premalo izkoriščani.”
Napovedane spremembe namerava vodstvo vsiliti, potem ko je od države dobilo pomoč v višini 30 mio za leti 2020 in 2021, da bi se v podjetju ohranila delovna mesta. Teh 30 milijonov evrov pomoči pa bo na koncu državna dota novemu lastniku, če ne bodo k predlaganemu zakonu sprejeti amandmaji Levice.
Z amadmaji proti privatizaciji in v bran delavskim pravicam
Z vloženimi amandmaji ohranjamo večinsko državno lastništvo, medtem ko vladni predlog predvideva spremembo obveznega lastniškega deleža države na 25% + 1 delnica. Slednji omogoča vladi, da proda večji delež delnic in s tem izvede privatizacijo igralniških podjetij. S privatizacijo bi država izgubila skupnostne vzvode za vplivanje na odločitve podjetja, ki se pretežno ukvarja z dejavnostjo iger na srečo. Dejavnost igre na srečo se mora izvajati, razvijati in pa tudi omejevati izključno pod strogim nadzorom lokalnih in državnih institucij, saj pomembno zaznamuje podobo in socialni značaj Nove Gorice in okolice. Poleg povečane zaposlenosti, učinkov na lokalno gospodarstvo in nenazadnje povečanih osebnih in proračunskih dohodkov, igre na srečo prinašajo tudi negativne posledice, kot so zasvojenost od iger na srečo in prevlada monokulturne igralniške industrije.
V Levici z amadmaji med drugim ohranjamo licence za opravljanje igralniškega poklica. Po sedanji ureditvi delavci potrebujejo licenco za opravljanje igralniškega poklica, medtem ko vladni predlog licenco ukinja in igralniške delavce postavlja v slabši položaj. Deregulacija na trgu delovne sile prinaša slabši položaj za delavce, saj jih postavlja v zaostren konkurenčni položaj. To pomeni, da bodo primorani delati za manjše plačilo in da bodo njihove delavske pravice zmanjšane. Deregulacija poklicev prinaša tudi plačni in socialni dumping. Pritisk na plače se veča, hkrati pa tudi pritisk v nadurno delo, nočno delo, delo ob vikendih, dodatne obremenitve delavcev in delavk; lažje je odpuščanje, manj je zaščite delavcev. Deregulacija odpira vrata za zaposlovanje agencijskih delavcev, ki so pogosto delavci iz tujine, in katerih izkoriščanje je običajno še bolj zaostreno. Povedna je obrazložitev ministrstva za finance: “Poleg tega se bodo koncesionarji lahko hitreje prilagajali spremembam na trgu in temu prilagajali število zaposlenih na posameznih delovnih mestih.”
V Levici predlagamo tudi črtanje določbe, ki bi napitnino vključil v osnovo za obračun koncesijske dajatve. Če bi zbrana napitnina bila dodatno obremenjena s koncesijsko dajatvijo, bi to pomenilo nižjo izplačano plačo za delavce v igralniški dejavnosti. Plača teh delavcev je sestavljena iz osnovne plače in variabilnega dela. Osnovna plača igralniških delavcev je pogosto pod zakonsko določeno minimalno plačo, šele z dodatki za nočno in nedeljsko delo ter delovno uspešnostjo iz naslova zbrane napitnine, dobijo delavci dostojno plačilo za delo v težkih razmerah z urniki, ki so pogosto v nasprotju s tedenskim ritmom njihovih družinskih članov.
