Trenutna ureditev, po kateri je minimalna plača določena kot najmanjše mogoče izplačilo in ne kot najmanjša osnovna plača, je neustrezna. Zato smo v Levici predlagali, da minimalna plača postane izhodišče, vsi dodatki – dodatek za delovno dobo, poslovno uspešnost, izmensko delo – pa naj se k njej prištevajo. Čeprav sta koalicija in Vlada danes zavrnili našo zahtevo, v Levici napovedujemo oster boj za pravično minimalno plačo.
V sklopu paketa delavske zakonodaje smo v Levici predlagali spremembo Zakona o minimalni plači, s katero spreminjamo definicijo minimalne plače in iz nje izločamo vse dodatke, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost in dodatke, ki so določeni v kolektivih pogodbah.
Koalicija nasprotuje pravični definiciji minimalne plače
Na današnji seji odbora za delo Državnega zbora je vladajoča koalicija enotno zavrnila predloge Levice. Očitno je ne moti, da so prejemniki minimalne plače dvakratno kaznovani: ne le, da so hudo preslabo plačani, ne dobijo izplačanih niti dodatkov, ki bi jim morali pripasti. Koalicijska »leva-sredina« SMC, Desus in SD te osnovne pravičnosti ne podpira. V sozvočju z Vlado se sklicujejo na »odsotnost socialnega dialoga« – vendar se o osnovni pravičnosti preprosto ne sme dogovarjati! Zato se v Levici sprašujemo, ali v tej državi zakone sprejema državni zbor ali jih mora najprej odobriti Gospodarska zbornica?
Vlada varčuje na prejemnikih minimalne plače
Krivica glede dodatkov pri minimalni plači gre seveda na roko kapitalu. Na ta način namreč precej privarčuje pri plačah, saj je prejemnikov minimalne plače nekaj manj kot 40 000. V isti vlogi je država – Vlada pravi, da bi 10 milijonov več proračunskih sredstev za najslabše plačane, bil prevelik strošek. Po drugi strani pa je Vlada najboljše plačanim s spremembo dohodninske lestvice lansko leto podarilo kar za 60 milijonov davčnih odpustkov.
Tako politični kot kapitalistični razred pa strašita, da bo pravična redefinicija minimalne plače ogrozila konkurenčnost. To nikakor ne drži. Lani je bilančni presežek slovenskega gospodarstva v menjavi s tujino znašal kar 6,7 %. To bi bilo nemogoče, če ne bi bilo gospodarstvo dovolj konkurenčno na svetovnih trgih. Zadnja ocena gospodarske rasti znaša kar 5,3 %. Resnica je povsem drugačna – zaradi slabih plač, zaradi krivičnosti glede dodatkov ter zaradi vse več delovnih ur in vse bolj napornega dela naraščajo profiti kapitala!
Kot je na seji povedal Luka Mesec: »Vsa korist trenutne gospodarske rasti gre v roke kapitalu. Vlada in politične elite nimajo niti toliko poguma niti toliko načelnosti, da bi to rast izkoristile za popravo krivic – da bi minimalna plača postala izhodišče, h kateremu se takšni in drugačni dodatki prištevajo, ne pa vanjo vštevajo. Pristanek na takšno krivično obravnavo je preprosto nedopusten.«
V Levici napovedujemo oster boj za delavske pravice
Na seji je SD govoril antične pripovedke o socialnem dialogu, SMC in Desus pa sta o predlogu povsem molčala. Kljub zavrnitvi naše pobude za pravično redefinicijo minimalne plače, se v Levici ne bomo predali. Napovedujemo oster boj za pravično minimalno plačo!
