Ministrstvo za obrambo je danes zjutraj predlagalo širitev dnevnega reda seje vlade z več predlogi sprememb razvojnih programov, ki postavljajo nove rekordne obsege načrtovanih orožarskih nabav v naslednjih 4 letih: 106 oklepnikov 8×8 za skoraj 700 milijonov evrov, protiletalske rakete za 200 milijonov evrov, helikopterji za Natove specialne sile za skoraj 200 milijonov evrov in še eno transportno letalo Spartan za 60 milijonov evrov. Iz predhodnih izjav predstavnikov Ministrstva za obrambo in vrha Slovenske vojske je jasno, da lahko pričakujemo še dodatne nakupe in da bodo na koncu stroški še znatno višji. Vse to se dogaja ob ponovnem uvajanju fiskalnega pravila in pritiskih na vsa ostala ministrstva k zmanjševanju porabe javnih financ, vključno z razmisleku o zakonodajnih spremembah, s katerimi bi se zmanjšale zakonske obveznosti države upravičencem s področja sociale. V Levici močno nasprotujemo nakupom omenjenega orožja in dodatnemu oboroževanju. Zato so ministri Levice na današnji seji vlade glasovali proti navedenim nakupom. Na našo pobudo pa je bil danes izglasovan tudi sklep, da mora MORS v svoj proračun vključiti sredstva za mednarodno razvojno pomoč, ki morajo do leta 2030 doseči 0,33 %.
SPREMEMBE NAČRTOV RAZVOJNIH PROGRAMOV
Ob dokumentih, ki jih je danes tik pred zdajci na sejo vlade uvrstilo Ministrstvo za obrambo, izpadejo orožarski načrti nekdanjega ministra Tonina sramežljivo skromni in neambiciozni. Namesto Toninovih 53 vozil za 412 milijonov evrov se sedaj načrtuje nakup 106 vozil za 695 milijonov evrov. Ministrstvo za obrambo pravi, da bo s tem državi prihranilo denar. Sprememba imena načrta razvojnih programov tudi jasno kaže, da gre za vozila, namenjena »izgradnji srednjih sil«. Gre za srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji izvidniški bataljon, ki sta namenjena sodelovanju v operacijah Nato pakta izven ozemlja države, in ne za orožje za obrambo pred zunanjo vojaško grožnjo.
Dodaja se načrt razvojnih programov »Večnamenski vojaški helikopter« v vrednosti 195 milijonov evrov. Po naših informacijah naj bi šlo za 4 helikopterje za specialne sile, ki so dvonamenski približno toliko, kot so lahko dvonamensko uporabni oklepniki 8×8. Z njimi se lahko sicer prevaža tudi blago, a namenjeni so uresničevanju zmogljivosti SOATU (Special Operations Air Task Unit). Vzpostavljanje zmogljivosti poteka v okviru večnacionalne pobude skupaj s Hrvaško, Madžarsko in Bolgarijo, skupna usposabljanja pa potekajo v centru MSAP (Multinational Special Aviation Programme) v Zadru. Sedaj že nekdanji minister za zdravje je nedavno na seji državnega zbora pojasnjeval, da »v zraku nimamo reševalnih vozil, ki vzletijo, kadar jih rabimo in so namenjeni samo temu […]. Osnovna težava pri izvajanju državne aktivnosti je ta, da ni helikopterjev, in tudi če jih zdaj naročimo, recimo prek Slovenske vojske, bo trajalo pravzaprav nekje do konca 2025, da jih bomo dobili«. A več kot očitno je, da se s to zmogljivostjo ne mudi tako zelo kot s helikopterji za Natove specialne enote.
Dodaja se še načrt za nakup protiletalskih raket z dosegom 40 km za 200 milijonov evrov. A cena ni zadnja. Gre namreč za eno mobilno baterijo, medtem ko načelnik generalštaba Slovenske vojske govori še o eni dodatni mobilni enoti in še eni stacionarni bateriji takšnih raket. Na koga bo Slovenija streljala s temi raketami, ni jasno.
Še predno smo dobili prvega Spartana, letalo za servisiranje vojske v Natovi operacijah na tisoče kilometrov od Slovenije, se načrt razvojnih programov že širi z nakupom še enega takšnega letala. Obrazložitev je, da bomo tako lahko zmogljivost za servisiranje sil v teh operacijah zagotavljali 24 ur na dan, 7 dni na teden, 365 dni na leto.
V IMENU VARNOSTI
Rekordno oboroževanje za potrebe Nato pakta se dogaja ob ponovnem uvajanju fiskalnega pravila in pritiskih na vsa ostala ministrstva k zmanjševanju porabe javnih financ, vključno z razmisleku o zakonodajnih spremembah, s katerimi bi se zmanjšale zakonske obveznosti države upravičencem s področja sociale. Višanju izdatkov za oboroževanje in nakupu orožja v Levici ostro nasprotujemo. Ministri Levice so zato na današnji seji Vlade RS glasovali proti navedenim nakupom.
Kot vedno so tudi tokrat izgovor za povečevanje trošenja denarja za orožje varnostne razmere. Pri tem nihče noče govoriti o temeljnih vzrokih za trenutne varnostne razmere, ki ležijo ravno v vse večjem oboroževanju, širjenju Nato pakta ter vsesplošni militarizaciji Evrope in sveta. Namesto o tem, katero orožje bomo še kupili, bi se morali začeti pogovarjati o tem, kako bomo obseg oborožitve zmanjšali in kako čim prej doseči mir.
Namesto tega, kako bomo izpolnili zaveze do Nata, bi se morali pogovarjati o tem, kako bomo zgradili novo varnostno arhitekturo v Evropi in v svetu, ki bo temeljila na premisi, da varnost ene države ne sme iti na račun varnosti druge države. Za to bi morali najprej opustiti vojno hujskaško retoriko in denar namesto v dobičke vojaško-industrijskega kompleksa usmeriti v raziskave in razvoj, reševanje stanovanjske problematike, povečanje prehranske samooskrbe in – kar je najbolj pomembno – napore za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe. Zadnja neurja so namreč pokazala, kaj nas v resnici ogroža.
