Levica Ljubljana: poročilo po 2. seji MOL

Na seji Mestnega sveta MOL, ki je potekala v ponedeljek, 18. februarja 2019, so bile kljub nasprotovanju svetnic in svetnikov iz vrste Levice sprejete podražitve grobnin in enkratne vožnje z mestnimi avtobusi. Amandmaji Svetniškega kluba Levica, s katerimi smo želeli preprečiti podražitve in znižati predlagane cene letnih vozovnic, niso bili upoštevani. Nasprotovali smo tudi nadaljnjemu podeljevanju koncesij za opravljanje javne službe v zdravstvu.

Svetnice in svetniki Levice smo pred sejo mestnega sveta vložili vprašanja na temo študentskega doma Akademski kolegij in problematike nastanitve študentov ter o na nadzoru nad oglaševanjem v mestu, gradnji ograjenih sosesk, kaznovanju ljubljanskih reševalcev na nujnih vožnjah, pripojitvi javnega podjetja Snaga podjetju Vodovod-Kanalizacija in sežigalnici odpadkov. Odgovore pričakujemo do prihodnje seje mestnega sveta.

Mestni svet je obravnaval poročilo nadzornega odbora MOL za leto 2017. Urška Honzak je opozorila na višino dvomljivih in spornih terjatev MOL ter na nerealno načrtovanje prihodkov MOL. V zvezi s projektom gradnje garažne hiše pod ljubljansko tržnico je izpostavila neprimernost projekta tako z vidika spomeniškega varstva in arheoloških najdb kot tudi trajnostnega razvoja mesta: “Gradnja garažne hiše pod tržnico v središče privablja individualni avtomobilski promet, kar je v nasprotju tako s strategijami MOL kot tudi z načeli trajnostne prometne politike.” Dotaknila se je tudi gospodarjenja z oglasnimi mesti in javno-zasebnega partnerstva Bicikelj. Poudarila je mnenje nadzornega odbora, da pri JZP Bicikelj ne gre za povezane sinergijske storitve. Opozorila je na posebno previdnost pri sklepanju javno-zasebnih partnerstev na področju oglaševanja. Zanje namreč ne veljajo določila odloka o oglaševanju, čeprav je več kot polovica oglasnih mest v Ljubljani vključena v takšna partnerstva.

V Levici se strinjamo s priporočilom nadzornega odbora glede Plečnikovega stadiona. V njem predlagajo, naj se najde alternativno (rezervno) varianto za preprečitev propada Plečnikovega stadiona, za katero se bo lahko pridobijo tudi gradbeno dovoljenje. Glede nesmiselnosti vsebinske in urbanistične zasnove projekta Bežigrajski športni park smo v Levici že na različnih mestih že večkrat opozarjali. Svetnica Levice Asta Vrečko je opozorila, da takšen megalomanski projekt ne bi smel nikoli dobiti zelene luči. Dvom o strokovni neoporečni obnovi Plečnikove arhitekture so izrazili tudi vsi najpomembnejši arhitekturni strokovnjaki. Kot je zaključila Vrečko: “V Ljubljani potrebujemo več površin za ljubiteljski šport in lokalne prireditve, ne pa dodatne površine za omejeno število profesionalnih športnih panog in komercialne dejavnosti, ki bodo povzročile prometne zamaške, onesnaževanje in hrup med obratovanjem. Varstvo kulturne dediščine bi moralo biti v javnem interesu. Vse pristojne ponovno pozivamo, da ponovno razmislijo o alternativnih rešitvah za Bežigrajski stadion, preden bo prepozno in od Plečnikove dediščine, na katero smo v Ljubljani tako ponosni, ne bo ostalo več nič več.”

Svetnice in svetniki smo nato obravnavali predlog poslovnega načrta javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice ter predlog za podražitev cen parkirnin v mestnem središču in nekaterih garažnih hišah v lasti MOL. Na vprašanja, ki jih je glede upravljanja s parkirišči na površinah, ki niso v lasti MOL, na matičnem odboru postavil Grega Ciglar, nismo prejeli zadovoljivih odgovorov. Zato smo se vzdržali glasovanja o poslovnem načrtu. Dvig cen parkirnin v centru mesta je v skladu s cilji in načeli trajnostne prometne politike, zato smo ta ukrep podprli. Ob tem je Ciglar poudaril: “Verjamemo, da je dvig cen parkirnin korak v pravo smer. Hkrati s tem dvigom sledimo zastavljenim ciljem, spodbujamo uporabo javnega prevoza in omejujemo promet v centru mesta. Kdor ima dovolj denarja, da se v center vozi z avtomobilom in tam tudi parkira, naj plača temu primerno ceno.”

Svetniški klub Levica je še pred sejo predlagal umik točke o podražitvi cene grobnin v MOL z dnevnega reda, vendar je bil predlog zavrnjen. V razpravi o približno 10-odstotnem povišanju cen grobnin je Urška Honzak poudarila, da je pokopališka in pogrebna dejavnost v javnem interesu: »Pri zagotavljanju javnih dobrin in izvajanju javnih storitev mora biti pridobivanje kakršnegakoli dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.« Asta Vrečko je opozorila, da že sami stroški pogreba predstavljajo zelo velik strošek in plačilo vseh dodatnih storitev lahko predstavlja hudo stisko. Od leta 2014 so do pogrebnine in posmrtnine so upravičeni samo tisti pod pragom revščine, tako da mora biti vsaj MOL bolj občutljiv do ljudi, če že država ni. Svetnici in svetnika Levice smo glasovali proti predlaganemu ukrepu in ob tem opozorili tudi na možnost prihodnjih podražitev pokopaliških in pogrebnih storitev. Predlagatelj je namreč v obrazložitvi navedel, da bi morali ceno grobnine morali dvigniti za 60 %, da bi letne stroške vzdrževanja pokopališč pokrili v celoti, in predlagal postopno dvigovanje cen grobnin, dokler ne bo dosežen pozitiven poslovni izid javnega podjetja pri upravljanju pokopališč.

Mestni svetnici in svetnika Levice smo nasprotovali tudi podražitvi enkratne vozovnice za mestni avtobus, obenem pa smo podali predlog za znižanje cene novo uvedenih letnih vozovnic za LPP. Predlagali smo znižanje cene splošne letne vozovnice s 365 evrov na 222 evrov oziroma šestkratnik cene mesečne vozovnice in znižanje cene upokojenske letne vozovnice z 220 evrov na simboličnih 20 evrov. Grega Ciglar je pojasnil, da smo do takšne cene prišli v sodelovanju  s civilno družbo, ceno 222 evrov pa podpirajo tudi stroka in društva, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Ob tem je dodal, da je v trenutni ekonomski situaciji ljudem treba pomagati: Glede na infrastrukturo in položaj Ljubljane lahko upravičeno sklepamo, da so uporabniki LPP (če ne upoštevamo dijakov, študentov in upokojencev) pretežno zaposleni v javnem sektorju. Slednji so predolgo odplačevali krizo privatnega sektorja in bank, zato smo prepričani, da bi bil skrajni čas za konec zaslužkarstva na ramenih delavcev in delavk. Gre za vprašanje načelne drže in prioritet. V Levici bomo vedno stali na stališču, da mora biti na prvem mestu človek, ne kapital.”

Milan Jakopovič se je osredotočil na znižanje cene upokojenske letne vozovnice in predlog svetniškega kluba za uvedbo brezplačnega javnega prevoza za starostnice in starostnike v Ljubljani. Opozoril je na dejstvo, da gre pri upokojencih za najbolj delegirano populacijo v državi: »Imamo zvezo društev upokojencev, upokojenci imajo stranko in poslansko skupino, a hkrati imamo na državnem nivoju odnos, za katerega lahko rečemo, da je vse prej kot zgleden.« Ob tem se je navezal na dolgotrajno sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi, pomanjkanje mest v domovih za starejše in povprečno pokojnino, ki je na robu praga tveganja revščine. Izrazil je tudi začudenje nad izhodišči, ki vodijo razpravo o brezplačnem prevozu za upokojenke in upokojence samo v smeri ekonomske logike in ponovno kažejo na neprimeren odnos do celotne populacije: »Lahko namreč potegnemo vzporednico med napačnimi odločitvami vodstva LPP o neplačevanju prispevkov voznikom, ki nas letno stanejo 1,2 milijona evrov, in brezplačnim prevozom upokojencev. Leta 2017 so namreč upokojenci skupaj plačali približno 1,8 milijona evrov za mesečne vozovnice. To pomeni, da bi bil strošek uvedbe brezplačnega prevoza za upokojence zgolj 50.000 evrov mesečno višji od odplačevanja stroškov napačne odločitve vodstva LPP.« Zato je apeliral na župana MOL, naj pripravi spremembe odloka, s katerimi bi starostnicam in starostnikom v Ljubljani omogočili brezplačen javni prevoz. Obenem je pozval mestni svet, naj podpre prehodno simbolično ceno letne upokojenske vozovnice v višini 20 evrov.

Ker amandmaji Svetniškega kluba Levica niso bili sprejeti, smo svetnici in svetnika glasovali proti podražitvi cene enkratne vozovnice in proti uvedbi novih letnih vozovnic. Sklepa sta bila kljub temu potrjena.

Mestni svet je odločal tudi o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti, in sicer na področju pediatrije in ginekologije. Milan Jakopovič je v razpravi poudaril stališče Levice glede koncesij: »Temelj mora biti javni zdravstveni sistem. Podeljevanje novih in podaljševanje obstoječih koncesij je dopustno le premostitveno in le s spremljajočim izdelanim načrtom za dograditev potrebnih javnih kapacitet.« Takšnega načrta svetnice in svetniki nismo prejeli, pojasnilo Zdravstvenega doma Ljubljana o nezmožnosti prevzema programov pa je obsegalo le dve vrstici. Poročila računskega sodišča kažejo, da se koncesije podeljujejo brez jasnih meril in ne glede na realne potrebe. Podatki kažejo, da se je število koncesionarjev v zadnjih petih letih povečalo, kljub temu pa se dostopnost slabša: »To govori o nedodelanem sistemu, v katerem se z reševanjem problemov v zdravstveni mreži soočamo šele, ko dosežejo akutno raven.« Mestni svetnik je ob tem opozoril tudi na odhajanje zdravnikov iz javnega sektorja in nedavno odločbo ustavnega sodišča, po kateri koncesionarjem presežkov ni več treba nameniti dejavnosti, ampak jih lahko pospravijo v žep. »Z ohranjanjem koncesij javno zdravstvo izgublja tudi ta presežek,« je dodal. Svetnici in svetnika Levice smo glasovali proti predlagani podelitvi koncesij; sklep je bil žal vseeno sprejet.

Pri zadnji točki na dnevnem redu, v okviru katere je mestni svet odločal o prenosu zemljišč med MOL in Javnim stanovanjskim skladom MOL, je Urška Honzak izrazila nujnost gradnje čim večjega števila neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani. V Levici se zavedamo pomanjkanja dostopnih stanovanj v Ljubljani, zato je svetnica poudarila: »Spodbujamo MOL oziroma Javni stanovanjski sklad MOL, da pridobita dodatna zemljišča, ki ne bodo namenjena zasebnim investitorjem za gradnjo luksuznih stanovanj, ampak za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj.«

Deli.