Levica Ljubljana: Namesto javnih neprofitnih stanovanj – luksuzna Airbnb stolpnica

Pred dnevi nas je neprijetno presenetila novica, da morajo potencialni kupci že ob rezervaciji stanovanj v novo nastajajoči Rezidenci Masarykova podpisati soglasje za oddajanje stanovanj turistom. To skoraj zagotovo pomeni oddajanje stanovanj v stolpnici prek platform, kot sta Booking in Airbnb. Tega ne skrivajo niti v investitorskem podjetju M.Rezidenca, saj so se po poročanju Dnevnika projekta lotili z namenom, da lastnikom omogočijo tržno zanimivo kratkoročno oddajo stanovanj.
A to ni edina problematična točka gradnje stolpnice, ki nastaja na elitni lokaciji v središču mesta.
Zemljišče, na katerem se gradi Rezidenca Masarykova, je bilo do leta 2016 v lasti Mestne občine Ljubljana. Takrat ga je MOL prenesla na Javni stanovanjski sklad MOL. Namesto da bi na tem zemljišču začeli z gradnjo javnih neprofitnih najemnih stanovanj, so ga leta 2018 na javni dražbi prodali podjetju Iskra Impuls za 2,5 milijona evrov oziroma nekaj več kot tisoč evrov na kvadratni meter.
Iskra Impuls je zemljišče nato prodala podjetju K. Tivoli, katerega največji lastnici sta s po 49-odstotnim lastniškim deležem idrijski Kolektor Koling in zagrebška družba Iskraemeco. Vsa omenjena podjetja že leta sodelujejo z ljubljansko občino in njenimi javnimi podjetji; povezave med drugim segajo tudi do še vedno nedokončanega projekta Stožice.
Hčerinsko podjetje podjetja K. Tivoli M.Rezidenca – brez zaposlenih – zdaj na tem zemljišču gradi poslovno-stanovanjski objekt z 81 stanovanji, od katerih jih je večina že rezerviranih oziroma prodanih – verjetno domačim in tujim špekulantom, ki stanovanja vidijo kot naložbo oziroma kot priložnost za nadaljnji zaslužek.
Javni stanovanjski sklad MOL je prodajo zemljišča utemeljeval z visoko pričakovano kupnino, ki naj bi jo uporabili za razvoj stanovanjskih projektov na drugih, »manj elitnih« lokacijah v Ljubljani. Tako se danes v središču mesta namesto dostopnih javnih najemnih stanovanj gradijo stanovanja po – za trenutne razmere pravzaprav ne tako visoki (!) – ceni med 3.000 in 4.000 evri na kvadratni meter. Ki si jih mlada družina ali par s povprečno plačo niti v sanjah ne more privoščiti. Za primerjavo: v času od prodaje zemljišča leta 2018 do danes je Javni stanovanjski sklad MOL zgradil oziroma pridobil manj stanovanj, kot jih bo na voljo v novogradnji na Masarykovi.
Čeprav v Ljubljani po najbolj konservativnih ocenah primanjkuje vsaj 4.000 javnih najemnih stanovanj, mestna oblast še vedno daje prednost interesu prijateljev iz zasebnega sektorja, ki ustvarjajo vrtoglave dobičke s prodajo luksuznih stanovanj in stanovanj, namenjenih turističnemu oddajanju. Tako še naprej nastaja nova slika Ljubljane – po meri gradbenih baronov in v popolni sinergiji z vodenjem »najlepšega mesta na svetu« kot podjetja. Ceno pa plačujemo vsi tisti, ki si ne moremo privoščiti stanovanj za pol milijona, milijon ali celo pet milijonov evrov.

 

Deli.