V lokalnem odboru Levica Goriška z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše dogajanje v zvezi s slovensko-italijansko državno mejo. Potem ko nas je bila večina prepričanih, da smo fizično državno mejo vsaj za daljšo obdobje odpravili, se v zadnjem obdobju pospešeno militalizira in pojavljajo se celo ideje o začasni ukinitvi schengenskega režima.
Meje so začasne, ne večne. Pojavijo se in izginejo, premikajo se naprej in nazaj. Sedanja meja je posledica delitve ozemlja po drugi svetovni vojni. Za časa Avstro-Ogrske je bila meja zahodneje pri Gradežu in Gradiški, po 1. svetovni vojni pa je meja potekala vzhodneje pri Planini. Povojna meja je tako razklala skupnosti, ki so se oblikovale okoli urbanih središč Trsta in Gorice. Prehod v Republiko Slovenijo je državno mejo ohranil nespremenjeno, po vstopu v Evropsko unijo pa se je fizična meja z obmejnimi kontrolami dokončno umaknila. Ljudje z obeh strani meje so končno lahko nenadzorovano prehajali mejo kjerkoli in kadarkoli, brez vmešavanja državnega nadzora.
Politične spremembe v sosednji Italiji in migrantska kriza so okrepile težnje po ponovnem nadzoru meje. Že nekaj časa lahko na obeh straneh meje videvamo policijske patrulje, ki prežijo na vozila, s katerimi bi se lahko prevažali begunci. Tovrstna praksa je nadgradnjo doživela v ideji mešanih patrulj, ki naj bi začele delovati vzdolž meje po 1. juliju 2019. Kljub povečani militarizaciji meje pa je pred dnevi guverner dežele Furlanije – Julijske Krajine Massimiliano Fedriga sporočil, da razmišlja, da bi vladi v Rim poslal zahtevo po začasni ukinitvi schengenskega režima. Kar bi pomenilo ponovno uvedbo nadzora mejnih prehodov. Italijanski notranji minister Salvini pa ne izključuje celo možnost fizičnih ovir po vzoru Orbana in Cerarja. Ponovna uvedba nadzora bi precej otežila prehod meje, hkrati pa povzročila zamude in s tem škodo tudi pri tovornem prometu, ki potuje skozi obe državi. Prav tako bi vplivala na gospodarsko dinamiko, ki trenutno poteka na obmejnem območju. Poleg tega bi v zavesti ljudi z obeh strani meje zopet potisnil prepričanje, da smo prebivalci dveh ločenih skupnosti. Razen najmlajših se vsi še spominjamo kolon na mejnih prehodih. Namesto da bi se prebivalci celotnega območja čim bolj povezovali in gradili skupne projekte in temelje nove, pravičnejše, socialistične Evrope, bi nas nazadnjaške sile zopet ločevale.
Nadzorovane, militarizirane in nasilne meje so posledica psevdorasističnega režima upravljanja z migracijami. Ne gre za opravičljive predsodke, ampak za ideološki sistem vladajočega razreda, ki odriva, izključuje, segregira in podreja. Prepričani smo, da so tovrstni posegi neupravičeni, saj ljudje, ki nezakonito prehajajo meje, druge izbire nimajo in so pripravljeni storiti vse, da bodo le prišli na zahod. Varnostni problem nezakonitih vstopov, tihotapstva in trgovine z ljudmi bistvo problema migracij zatajijo in preusmerijo, saj jih producirajo ravno naše zgrešene politike. Po drugi strani so migracije v našem širšem prostoru zgodovinska stalnost in povečanje represije jih ne bo ustavilo, kvečjemu jih bo s prepovedmi in zaostrovanji naredilo še nevarnejše za ljudi, ki so morali zapustiti svoje države, da bi lahko živeli človeka dostojno življenje. Navsezadnje bi številne ljudi ob drugačni azilni politiki mirno sprejeli in vključili v družbo. Sredstva, ki se trošijo v tovrstnih policijskih operacijah, bi lahko potrošili za programe sobivanja in solidarnosti, ki bi na daljši rok privedli v pravičnejšo, bolj odprto in vključujočo družbo.
V Levici ostro nasprotujemo militarizaciji našega skupnega področja Goriške, Istre in Furlanije – Julijske Krajine, tako proti skupnim mešanim patruljam kot proti začasni ukinitvi Schengena. Ne smemo dopustiti, da bi populistične desničarske politike z obeh strani meje omejevale naše prosto gibanje in pod pretvezo varnosti vzpostavljale avtoritarne oblike oblasti.
