Kadrovski problemi in pretekli nepremišljeni posegi so pripeljali do tega, da je socialno delo pri nas na slabem glasu, pogosto popolnoma upravičeno.
Socialni delavci se utapljajo v birokraciji, katere namen je odvračanje od pomoči, namesto da bi bili v neposrednem stiku in v pomoč ljudem. To nato postane začaran krog, v katerem se mladi ne odločajo za poklic, kar pomeni še več kadrovskega osipa in pomanjkanja časa za resno socialno delo.
Naš cilj je, da to popravimo. Vlada je včeraj potrdila novi zakon o socialnem varstvu (ZSV), ki prinaša kadrovske štipendije za študij socialnega varstva ter črpanje evropskih sredstev za delo z najbolj izključenimi in ogroženimi skupinami.
Sredstva bomo namenili:
- krepitvi najkompleksnejših področij, s katerimi se ukvarjajo socialni delavci: delu z družinami in delu z žrtvami nasilja
- kadrovskim okrepitvam na centrih za socialno delo in strokovnim usposabljanjem socialnih delavcev,
- dodatnim namenskim bivalnim enotam za žrtve nasilja in za starejše ženske,
- nadgradnji mreže centrov, ki skrbijo za vključevanje Romov v širšo družbo
- izvajanju aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji
- ukrepom za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem,
- vrsti drugih ukrepov s področja socialnega vključevanja.
Desetletja neoliberalizma so proizvedla individualistično družbo, ki odgovornost za svoje neuspehe in pomanjkljivosti naprti posamezniku. To je recept za frustracije, travme, brezup, izključenost, odvisnost in nasilje med ljudmi.
Poslanstvo socialnih delavcev je, da so tisti prvi, ki pristopijo k tistim, ki so jim vsi ostali obrnili hrbet.
