V pripravi je Nacionalni program na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030, ki predstavlja nadaljevanje dosedanjih politik in programov na področju zmanjševanja in omejevanja tveganja in škode uporabe prepovedanih drog. Stranka Levica naslavlja na avtorje nacionalnega programa pobudo, da skozi resno, odgovorno in informirano razpravo pristopimo k legalizaciji konoplje, daleč najbolj razširjene prepovedane droge na Slovenskem, ki jo je kljub prepovedim po uradnih podatkih sodeč kdaj v življenju poskusilo že 20,7 % prebivalcev Slovenije.
Legalizacijo predlagamo, ker:
- Menimo, da uživanje trave ne predstavlja večjega tveganja za zdravje kot uživanje alkohola ali tobaka.
- Legalizacija na reguliranem trgu prinaša koristi za uporabnike v obliki varnega dostopa do trave in nadzora nad vsebnostjo snovi, prav tako pa olajša dostop do zdravstvenega sistema uporabnikom primerih, ko je to potrebno.
- Ima ukrep pozitivne učinke na proračun in prinaša sredstva za komplementarne programe zmanjševanja negativnih učinkov uporabe drog in izobraževanja o odgovorni rabi, zlasti med mladimi.
- Se razbremenjuje delo policije, tožilstev in sodišč za bistveno bolj pomembne primere.
- Se olajša raziskave in razvoj na področju rabe v medicinske namene.
- Ne moremo pričakovati drastičnega povečanja rednih uživalcev, zlasti med mladimi, saj imajo ti po uradnih raziskav že zdaj izjemno lahek dostop do trave.
Vsebina pobude Levice
V Levici predlagamo, da se v resolucijo vključi zaveza, da se do konca leta 2025 preuči pozitivne in negativne posledice legalizacije konoplje za posameznika in družbo. Pri tem si zamišljamo zakonski okvir vzdolž sledečih parametrov:
- omogočeno gojenje kanabisa za lastno uporabo,
- dovoljena prodaja in nakup kanabisa starejšim od 18 let,
- določena najvišja dovoljena vsebnost THC v kanabisu za rekreativno uporabo,
- predpisana enotna embalaža za prodajo kanabisa,
- obvezna navedba vsebnosti THC. CBD in drugih učinkovin na embalaži kanabisa,
- prepovedano oglaševanje uporabe kanabisa z vsebnostjo THC.
K temu nas vodi naslednji razmislek:
- Ali je konoplja res bolj škodljiva (tako za družbo kot za posamezne uporabnike), kot sta alkohol in tobak, daleč najbolj razširjeni in povsem legalizirani drogi, ki povzročata izjemne javnozdravstvene, eden izmed njih pa tudi kompleksne družbene probleme, tesno prepletene s pojavi nasilja v družini.
- Ali lahko trdimo, da je bila dosedanja politika preganjanja uporabe konoplje kakorkoli uspešna pri zmanjševanju negativnih učinkov na javno zdravje? Raziskave namreč kažejo, da se lahko do konoplje brez težav v manj kot 24 urah dokoplje več kot polovica mladostnikov in kar dve trejini sedemnajstletnikov. Konoplja kljub kriminalizaciji ostaja lahko in široko dostopna droga.
- Zato menimo, da bi bilo tako za uporabnike kot za širšo populacijo bolj smotrno, da je konoplja dostopna legalno in na strogo reguliranem trgu, namesto sedanjega stanja, ko se jo preprodaja na črnem trgu brez vsakršnega nadzora nad kakovostjo in vsebnostjo psihoaktivnih in drugih snovi.
- V primeru legalizacije lahko razumno pričakujemo, da bi se povečalo število ljudi, ki bi iskali zdravniško pomoč zaradi zastrupitve s konopljo. Ampak to je ponovno bolje od sedanjih razmer, ko lahko predvidevamo, da se številni uporabniki v strahu pred kazenskim pregonom in zabeležbo primera v zdravstveni kartoteki izogibajo iskanju pomoči.
- Prav tako ne drži trditev, da je konoplja t.i. vstopna droga. Vstopna droga je alkohol, ki je popolnoma legalen.
Zgledi iz tujine
V preteklem desetletju je bilo na področju legalizacije konoplje narejenih veliko pomembnih korakov. Najpomembnejši in najodmevnejši je bil zagotovo legalizacija konoplje za rekreativno uporabo v nekaterih ameriških zveznih državah in v Kanadi. Poleg tega se je konoplja legalizirala še v Gruziji, Mehiki, Južni Afriki, Tajski in Urugvaju. Leta 2021 je konopljo za rekreativno uporabo legalizirala tudi Malta, ki je članica EU. Legalizacija je imela povsod tako pozitivne, kot negativne učinke. Med pozitivnimi se pogosto izpostavlja destigmatizacija uporabnikov, razbremenitev policije, vzpostavitev nadzora nad trgom, davčni prilivi v proračun, večja informiranost in ozaveščenost uporabnikov in širše populacije. Med negativnimi se pogosto izpostavlja povečan odstotek tistih, ki so konopljo že kdaj poizkusili, povečanje bolnišničnih obravnav zaradi zastrupitev s konopljo (kar je tako posledica širše dostopnosti, kot destigmatizacije), nadaljnji obstoj črnega trga itd).
