Poziv k reševanju težav domače konopljarske industrije

V Levici pozivamo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naj aktivneje pristopi k reševanju slovenske konopljarske prehranske industrije. Zaskrbljeni smo namreč zaradi ukrepov zdravstvenega inšpektorata, ki zadnje čase od proizvajalcev in trgovcev zahteva umik prehranskih dopolnil na osnovi konopljinega ekstrakta iz prodaje.

Kot razlog za takšen ukrep del inšpektorjev navaja evropsko uredbo o novih živilih oziroma dopolnjen katalog novih živil, ki od 15.1.2019 dalje navaja kanabinoide (CBD) kot novo živilo. To pomeni, da je za prodajo izdelkov, ki vsebujejo kanabinoide, potrebno dovoljenje Evropske komisije.

Naj opomnimo, da je taista uredba pred spremembo za nova živila štela le konopljine ekstrakte, ki jim je bil dodatno pridan izolat CBD. Konopljini ekstrakti z naravno vrednostjo CBD pa so bili prepoznani kot tradicionalno živilo in zanj ni bilo potrebno pridobivati dodatnih dovoljenj.

Del inšpektorjev pa se pri umiku konopljinih ekstraktov s CBD iz prodaje sklicuje na mednarodno konvencijo o mamilih iz leta 1961, katero je notificirala tudi Republika Slovenija. Domnevajo namreč, da so ekstrakti narejeni iz strožje reguliranih cvetnih ali listnih delov konoplje, kar praviloma ne drži. K nejasnostim pripomore tudi dejstvo, da konvencija še dandanes nima uradnega prevoda v slovenščino, kljub temu, da smo na to prvič opozorili ministrstvo že leta 2016. 

Naj še spomnimo, da je Svetovna zdravstvena organizacija konec lanskega leta na podlagi znanstvenih ugotovitev podala priporočila v zvezi s konopljo in njenimi snovmi, ki naj bi predstavljala osnovo za nove razvrstitve v mednarodnih konvencijah. Nova razvrstitev čaka še na končno potrditev Komisije združenih narodov za droge, vendar je Evropska komisija medtem kanabinoide že zamenjala s konopljinimi ekstrakti v katalogu novih živil!

Slovenski proizvajalci in prodajalci tovrstnih prehranskih dopolnil so tako na eni strani talci prenagljenih odločitev Evropske komisije, na drugi strani pa nerazumevanja in ignorance pristojnih državnih organov.

Še posebej skrb vzbujajoč je odnos domačih pristojnih organov, predvsem Ministrstva za zdravje. Skrbi nas dejstvo, da nekateri visoki uradniki ministrstva in strokovni sodelavci institucij pod njegovim okriljem dajejo izkrivljene, lažne in nepopolne informacije v zvezi s tem ukrepom. To je za javne uslužbence nedopustno.

Po drugi strani pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je dejansko pristojno za urejanje te problematike, ves čas tiho in pasivno. Medtem pa kmetje in proizvajalci prehranskih dopolnil bijejo bitko za obstoj!

Naj spomnimo, da se je ta panoga začela po dolgih desetletjih nepravičnega zatiranja ponovno razvijati po letu 2014, ko smo tudi s prizadevanji Levice dosegli ponoven povratek konoplje v prehrano. S tem smo v slovenskem kmetijstvu in prehrambeni industriji omogočili nov potencial, ki je danes po ocenah konopljarjev vreden že preko 30 milijonov evrov in omogoča že preko 200 delovnih mest.

Žal na obeh ministrstvih v naslednjih letih niso uspeli narediti nadaljnjih sprememb zakonodajnih regulativ in popravkov, ki bi omogočili skladnost z mednarodnimi pogodbami in jasno razmejili, kateri izdelek spada med prehranska dopolnila in kateri med zdravila.

V Levici ne razumemo dejstva, da MKGP ni aktivno podprla konopljarjev že v času pred januarsko spremembo v katalogu novih živil. Po našem mnenju bi MKGP oziroma Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kot pristojni organ morala obvestiti konopljarje o nameravani spremembi, ki se je pred tem pripravljala v Bruslju in jih pozvati k sodelovanju k pripravi potrebnih gradiv.

Pristojni pod okriljem MKGP bi namreč morali narediti vse v prid domačim proizvajalcem, da konopljin ekstrakt, ki vsebuje naravno vsebnost kanabinoidov, ostane tradicionalno živilo, izvzeto iz uredbe o novih živilih.

Uredba o novih živilih in bruseljska navodila izrecno predvidevajo sodelovanje pristojnih organov in nosilca živilske dejavnosti v posvetovalnem procesu. Še toliko bolj, ker so v večini domačih primerov konkretna živila že bila v prodaji pred 15.1.2019, torej so že bila na trgu, ko so jih razglasili za “nova” živila.

V kolikor so pristojni organi ugotovili, da se bodo določila nanašala tudi na izdelke konopljinih ekstraktov, ki so že bila na trgu, bi po našem mnenju morala pozvati proizvajalce k posvetovanju. O tej možnosti nismo do sedaj slišali niti od ministrice dr. Aleksandre Pivec, niti od direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Janeza Posedija. Zgolj napotovanja oškodovanih proizvajalcev proti Bruslju.

V Levici si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da se na področju konoplje dokončno uredi regulacija, ki bo skladna z določili iz mednarodnih pogodb. In ki bo hkrati prekinila dolgoletni kaos, ki ljudem v prvi vrsti krati človekove pravice, poglablja socialne in zdravstvene stiske, slabi državni proračun ter hromi perspektivno kmetijsko panogo, ki je del naše tisočletne kulture.

Zato pozivamo MKGP, da se kot pristojna institucija nemudoma postavi v bran slovenskim konopljarjem in začne z reševanjem tega zapleta, za katerega menimo, da je soodgovorno! Prav tako pozivamo zdravstveni inšpektorat k umiku inšpekcijskih ukrepov, dokler proizvajalci konopljinih ekstraktov ne izvedejo posvetovanja z MKGP, ki jim po zakonu pripada!

Deli.