V Levici začenjamo s kampanjo “Blaginja za vse, ne le za peščico”. Tekom kampanje bomo vsak teden predstavili en ukrep za izboljšanje položaja delavcev in prekarcev. Koristi od gospodarske rasti morajo imeti vsi in ne le peščica.
“Trenutno je stanje obratno. Dobički podjetij skokovito naraščajo, samo med letoma 2013 in 2016 so se povečali za sedemnajstkrat. Gospodarska rast Slovenije je med najvišjimi v EU, glede na izvoz pa spadamo v skupino najbolj konkurenčnih gospodarstev. A zaenkrat ima koristi od tega samo peščica. Lastniki kapitala, ki razpolagajo z dobički ter prejemniki najvišjih plač v državi, ki so edine, ki resnično rastejo,” je povedal Luka Mesec.
Ostalih blaginja ni dosegla. Plače zaposlenih se povečujejo bistveno počasneje kot plače vodstev podjetij. Dve tretjini zaposlenih še vedno zasluži manj kot 1050 evrov neto na mesec, 121.000 zaposlenih pa celo manj kot 700 evrov neto. Mnogi celo do minimalne plače pridejo šele z izplačilom dodatkov. Vse več je drugorazrednih na trgu dela. Število agencijskih delavcev se je v zadnjem desetletju podvojilo, število s.p.-jev se je povečalo za tretjino. Mnogim od njih se nekoč samoumevne pravice do bolniške odsotnosti, osemurnega delavnika, prostega časa itn. vse bolj odmikajo.
Mesec je zato dodal: “S kampanjo Blaginja za vse, ne le za peščico želimo te trende obrniti. Zamejiti prekarnost in prekarnim delavcem omogočiti pravice, ki izhajajo iz zaposlitve. Zagotoviti rast plač in prejemkov zaposlenih (vsaj) skladno z rastjo plač vodstev in dobičkov. Izboljšati položaj zaposlenih in prekarcev v podjetjih.”
Kot rečeno, bomo v ta namen vsak teden v februarju predstavili en ukrep. Prve tri smo predstavili danes:
- odprava prikritih delovnih razmerij;
- izboljšanje statusa agencijskih delavcev;
- uvedba plačanih bolniških odsotnosti za prekarce.
Prve točke, odprave prikritih delovnih razmerij, smo se lotili z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). “Z novelo definicijo delovnega razmerja (delavca) širimo tudi na ekonomsko odvisne osebe. To pomeni, da bo kot delavec razumljena tudi oseba, ki dalj časa in proti plačilu opravlja delo ali storitve za enega naročnika, od katerega pridobi bistven del svojih dohodkov,” je pojasnil Miha Kordiš.
Ista novela ZDR ureja tudi status agencijskih delavcev. Glede tega je Kordiš pojasnil: “Dovoljeni delež napotenih delavcev zmanjšujemo s 25 na 10 %. To mejo bodo morala podjetja doseči postopno v roku treh let, torej po 5 % na leto. Poleg tega se viša tudi plačilo, ki ga agencijski delavci dobivajo, ko so na ‘čakanju’ oziroma kadar še pred iztekom pogodbe za delodajalce nehajo biti koristni”. Novela določa tudi, da tisti agencijski delavci, ki imajo pogodbo za določen čas, v času do konca njene veljavnosti dobivajo pogodbeno dogovorjeno plačo. Tistim, ki so zaposleni za nedoločen čas, pa določilo spreminjamo: pogodbeno dogovorjeno nadomestilo ne sme biti manjše od veljavne minimalne plače. “Po trenutno veljavni zakonodaji znaša namreč le 70% minimalca,” je še dodal Kordiš. Novo zakonodajo bi lahko po njegovih besedah začeli uporabljati s 1. januarjem 2019.
Tretji ukrep, ki smo ga vložili septembra in bo obravnavan v četrtek, 1. februarja, pa pokriva področje zdravja samozaposlenih oseb. Ker te nimajo delodajalca, prvih 30 dni bolniške ne morejo uveljavljati denarnega nadomestila. Če zaradi bolezni prekinejo delo, izgubijo dohodek ali celo ostanejo brez naročil. Posledica je, da so samozaposleni prisiljeni delati, čeprav to škoduje njihovemu zdravju. Ker za njihove težave s strani vlade ni bilo posluha, smo v Levici pripravili novelo zakona, s katero predlagamo, da samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, bolniško nadomestilo od začetka zadržanosti od dela izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Kot napovedano, so to le prvi trije iz sklopa ukrepov. Vsak teden v februarju bomo predlagali en ukrep, ki bo izboljšal položaj delavcev in prekarcev.
Blaginja za vse, ne le za peščico!
