Foto: Jure Škofic
Objavljamo govor občinske svetnice Levice v Litiji, Kaje Mlakar Agrež glede novih hidroelektrarn na reki Savi. Razprava je potekala na 12. redni seji občinskega sveta občine Litija dne 28. septembra.
Šokirana in zgrožena sem nad lahkotnostjo sprejemanja te koncesijske pogodbe in sporazuma o sodelovanju občin pri gradnji HE. Se zavedate, da se bodo v primeru realizacije gradenj HE na Savi vaši potomci izogibali smrdljivim betonskim brežinam, namesto, da bi se na čudovitih savskih sipinah učili metati žabice v reko?
Ste seznanjeni s čudovitim filmom Nedotakljive in aktivističnimi akcijami Balkan River Defence, pod vodstvom Roka Rozmana? Poznate mnenja? Dr. Snoja, dr. Gogala, dr. Koselja, dr. Trontlja, doc. dr. Fišerja, dr. Zakšek, dr. Božiča, dr. Deneca, dr. Jogana … Vsi našteti in številni drugi so med podpisniki Poziva za ohranjanje reke Save brez HE, objavljenega decembra 2019.
Koliko časa ste posvetili prebiranju gradiv, strokovnih študij, da lahko suvereno sprejmete današnjo odločitev? Če niste vsaj preleteli njihovih zapisov in poziva… na kakšni podlagi boste danes sprejeli odločitev, ki bo spremenila najlepši del naše občine v betonsko grozoto? Boste svoj glas oblikovali le v slepi veri v župana in ministra?
Postopek sprejemanja Sporazuma o izvajanju koncesije in dogovora med MOP in občinami je napačen in celo zelo sporen! Predlagatelji želijo, da najprej sprejmemo predlagane dokumente in jih šele nato damo v javno razpravo? Celovita presoja vplivov na okolje – ni bila nikoli opravljena. Spretno so se izognili Javnemu razpisu za podelitev koncesije.
V postopke niso vključili strokovne in laične javnosti. V bližnji preteklosti so se že dogajale ogromne napake pri energetskih projektih – zaradi prehitrih odločitev in velikega vpliva lobijev. Vsi poznamo grozljive zgodbe o TEŠ-u. v Litiji pa nas že nekaj let spremlja nesrečna kotlovnica pri športni dvorani. Napake zaradi prenaglih odločitev in hlastanja po nekih abstraktnih zaslužkih …
V dokumentih, ki so v današnjem gradivu, ni govora le o hidroelektratni na srednji Savi, ampak tudi o hidroelektrarnah na celotnem litijskem in ljubljanskem območju. Izdaja se bianco ček za hidroelektrarne v naši občini. Ali se zavedate, da se v primeru sprejetja teh dokumentov skorajda odrečemo možnosti soodločanja o številu in lokaciji preostalih HE na Srednji Savi – in to prav tistih, ki so planirane na območju mesta Litija? Koncesija in sporazum se podpisujeta za celotni pas reke Save od Ježice do Suhadola. In dodatne lokacije HE bodo nato le predmet aneksov k tej pogodbi.
Vlada, ministrstvo in koncesionar vas lovijo na politične bombončke: ureditev kolesarskih in sprehajalnih poti, povečanje razvoja turizma, športa in rekreacije ob reki Savi, ureditev cest, križišč, ureditev ribjih stez, dostop do brežin in vode, protipoplavna zaščita. Vse to je mogoče že sedaj, brez dodatnega uničevanja okolja z gradnjo hidroelektrarn.
In blizu imamo praktični primer, kako vsi ti politični bombončki potem izgledajo v praksi. Ste že obiskali turistično-rekreativni “biser” ob Savi med HE Vrhovo in HE Blanca? Sava je žalostno ujeta v beton, sprehajalne poti so prazne – ker reka smrdi, populacija komarjev je povečana, ni kopalcev, ni čolnarjev, ni rečnega turizma, reka je motna zaradi strupenega mulja.
In na kakšen način bi dobili vse te politične bonbončke? To si lahko preberete v 9. in 10. členu sporazuma. 10. člen se konča takole: “Financiranje in morebitno izvedbo ter vzdrževanje zagotovi lokalna skupnost v svojem imenu in za svoj račun.”
Veriga akumulacijskih jezer pomeni tudi akumulacijo nevarnih snovi, za katere v naravnem stanju poskrbi reka sama s svojim podrečnim čistilnim ekosistemom. V primeru izgradnje verige HE na srednji Savi bodo ogroženi viri pitne vode, kar bo prizadelo velik del prebivalstva Ljubljanske kotline, Zasavja in Posavja.
Dokumenti, ki so pred nami, omenjajo tudi “Ureditev deponij za odlaganje mulja”. Ker jezovi ustavijo naravno pot reke, se za njimi nabira mulj. Tega je potrebno redno odstranjevati iz rečnega dna. Mulj spada med nevarne odpadke, saj vsebuje veliko koncentracijo težkih kovin. Ste se že vprašali, kam v naši občini bi lahko umestili deponijo za odlaganje s težkimi kovinami kontaminiranega mulja?
Pri HE je obnovljiva le voda, ne pa rečni sistem kot celota! Že stotine ton betona, ki so potrebni za izgradnjo HE, ima prevelik ogljični odtis, da bi bile HE kar takoj zelene. Slovenska energetska politika ni zelena. Niti svetlo zelena ni! Podrejena je močnim gradbenim lobijem. Največji porabnik elektrike v Sloveniji je industrija. In namesto, da bi jih država spodbujala k varčni rabi, jim rajši daje elektriko po bolj ugodni ceni. Kje je tukaj zdrava kmečka pamet?
Imamo kar nekaj obstoječih HE, ki so potrebne temeljite obnove. Tukaj lahko začnemo in jih obnovimo.
Slovenija proizvodnje elektrike ne organizira glede na svoje dejanske potrebe, ampak za prekupčevanje na mednarodnih trgih z električno energijo. Proizvodnja elektrike je biznis, grdi kapitalistični biznis! Strašenje s pomanjkanjem električne energije pa le pesek v oči!
Mnogo je poti za resnično trajnostno pridobivanje električne energije in v bližnji prihodnosti jih bo še več. Za pridobivanje elektrike bi morali iskati alternativne rešitve z najmanjšim vplivom na okolje. Ko pa 1x posežemo v naravo in uničimo reko – poti nazaj ni – nikoli!
Danes ima prav vsak od nas svojo najljubšo sprehajalno pot ob Savi. Letos med poletjem so bile vse sipine v bližini mesta polne mladine, družin z otroki, ki so začeli na novo spoznavati lepote naše okolice! Redko katero mesto ima tako lepe plaže kot Litija. In ja, že nekaj let se lahko v Savi spet kopamo! Srečna sem vsakič, ko med zaspano vožnjo iz Ljubljane na Savi opazim kak čoln.
Vesela sem bila tudi , ko mi je nekaj dni nazaj – moj ati – ribič – poslal posnetek 150cm zaščitenega sulca, ki plava pod litijskim mostom!
Rada imam sipine, prodnike in rada imam Savo!
Ohranitev narave je temeljni del boja za enakopravno družbo, v kateri bomo vsi lahko živeli dostojno življenje.
SAVE ne damo. SAVE ne JEZIMO!
