V stranki NSi so v preteklosti že večkrat dokazali, da kot zastopniki interesov zasebnega kapitala nimajo posluha za ljudi na družbeni margini. V razpravah so nasprotovali dvigu minimalne plače in dvigu minimalne urne postavke za študente, ki sta zmanjšala revščino zaposlenih. Podpirali so vlado Marjana Šarca, ko je ta hotela kar 24 tisoč osebam zmanjšati oziroma ukiniti socialne pomoči. V razpravah o revščini so nekritično stigmatizirali in viktimizirali prejemnike socialnih pomoči in jim podtikali lenobo in goljufije. Kot izpostava zasebnih zavarovalnic v Državnem zboru so nasprotovali pravičnemu prenosu dopolnilnega zavarovanja v obvezno in s tem obranili več desetmilijonske dobičke zasebnih zavarovalnic.
Zato slabo poznavanje tako problematike socialnega sistema kot razmer med najbolj revnimi in izkoriščanimi sloji v naši družbi ne preseneča. V svoji predsatvitvi kandidat, ki naj bi vodil socialno politiko, ni naslovil problema revščine, čeprav kar 268 tisoč ljudi živi pod pragom tveganja revščine. Med njimi je 90 tisoč upokojencev, kar 52 tisoč delovno aktivnih in 45 tisoč otrok. Bodoči minister, ki naj bi usmerjal politike na področju dela, v svoji predstavitvi tudi ni izpostavil problema prekarnosti in izkoriščanja delavcev, čeprav je prekarizacija in segmentacija dela v kombinaciji s pomanjkljivim nadzorom in s tem povezanim izkoriščanjem, nelojalno konkurenco in socialnim dumpingom glavni problem na področju dela v Sloveniji.
Kandidat navkljub pozivom poslancev Levice ni znal pojasniti, na kakšen način bo ministrstvo pridobilo sredstva za izvedbo nekaterih ukrepov iz koalicijske pogodbo, kot je denimo vzpostavitev novih sedmih domov za starejše ali uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke. Prav tako ni konkretiziral ali pojasnil za Levico nesprejemljivih in zaskrbljujočih premikov na področju socialne politike, ki jih predvideva koalicijska pogodba nove desne vlade. Med slednje sodijo:
- reforma politike socialnih transferjev, ki ne temelji na odpravi revščine, ampak na povečanju represije nad prosilci za pomoč;
- uvedba podplačanega prisilnega dela za prejemnike denarne socialne pomoči;
- uvedba univerzalnega otroškega dodatka, ki bi zmanjšal otroške dodatke, ki jih prejmajo otroci iz najbolj revnih družin.
