Obletnice so običajno idealna priložnost, da se spomnimo, da problemi sodobnega sveta niso od včeraj, ampak da imajo svojo zgodovino. Če bi hoteli danes, po sedemdesetih letih konca druge svetovne vojne in petindvajsetih letih po razkroju socialističnega sistema, pri našem razmisleku o preteklosti in razumevanju naše sedanje situacije dejansko narediti korak naprej, sklic včerajšnje seje komisije za peticije Državnega zbora ne bi bil tak, kot je.
Iz sklica včerajšnje razprave je jasno, da se skuša s selektivno izbranim gradivom vzpostaviti enačaj med nacizmom, fašizmom in komunizmom pod oznako totalitarizma, pri čemer ji kajpak gre zgolj in samo za demonizacijo komunističnega oz. socialističnega projekta. Namen je razviden tudi iz seznama vabljenih, kjer npr. najdemo Novo slovensko zavezo, ki je veteranska organizacija medvojnih kolaboracionistov in zdajšnjih nasprotnikov narodnoosvobodilnega gibanja.
Narodno-osvobodilnega boja in gibanja OF v Združeni levici ne razumemo samo kot boj za osamosvojitev naroda, ampak tudi kot socialno revolucijo. Revolucijo, ki je stari družbeni red, iz katerega se je konec koncev fašizem tudi porodil, zamenjal z družbo socialne pravičnosti, ki je med drugim prinesla splošno in enako volilno pravico, predvsem pa socialno, ekonomsko in družbeno vključenost vseh slojev prebivalstva z osrednjim načelom: ljudsko demokracijo.
Združena levica odločno obsoja izenačevanje fašizma in komunizma ter vse poskuse rehabilitacije medvojne kolaboracije s fašističnim vojnim in policijskim strojem, tj. vaških stražarjev in domobrancev.
Socializem oziroma komunizem je najprej s Pariško komuno, potem z bojem za splošno in enako volilno pravico, kasneje s sovjeti delavcev in vojakov ter nazadnje z delavskimi sveti v Jugoslaviji odprl perspektivo širjenja demokracije na vsa področja človekovega življenja. Predvsem tja, kjer tudi v zglednih meščanskih demokracijah vlada neizprosni despotizem – na delovnem mestu. Uspehi in neuspehi teh projektov za nas predstavljajo izhodišče za razmislek o preteklosti in sedanjosti bojev za boljšo družbo.
V Združeni levici ocenjujemo, da je potrebno odpreti novo poglavje pri polemikah o drugi svetovni vojni na Slovenskem, pri čemer se je nujno potrebno znebiti ideološke navlake hladne vojne, ki v zgodovinopisni stroki pomeni oviro do novih spoznanj, v politiki pa zgolj služi nostalgiji za Evropo, ki ni nikoli obstajala. Če hočemo danes rešiti demokracijo pred tehnokratizmom evropske birokracije, mednarodnih finančnih ustanov in zastopnikov interesov kapitala, potem moramo biti kritični do obstoječe politične ureditve, ne pa slikati pošasti totalitarizmov 20. stoletja in namigovati, da bi lahko bilo še huje.
Zaradi navedenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora smo napovedali odsotnost poslanske skupine Združena levica pri obravnavi 1. točke dnevnega reda. V znak protesta smo »Razpravo« zapustili. Nadaljevali jo bomo v krogih zainteresirane svobodomiselne javnosti, ki sprejema vrednote protifašizma.
Ljubljana, 21.03.2015
Foto: Tomaž Lavrič
