Evropski parlament bo danes, 5. julija, odločal o pomembnem zakonodajnem predlogu na področju intelektualne lastnine, ki bi utegnil dodobra spremeniti pravila igre na svetovnem spletu, še zlasti ko gre za nalaganje in distribucijo vsebin. V Levici nasprotujemo sprejetju direktive, saj bi ta nesorazmerno zarezala v pravico do informiranosti evropskih državljanov ter obglavila internet, kot ga poznamo danes.
Nadaljevanje zgrešene zgodbe s sporazumom ACTA
V želji, da bi zmanjšal t. i. “piratsko” dejavnost na spletu, bo Evropski parlament na svoji zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami glasoval o direktivi o avtorskem pravu na internetu. Gre za vsebinsko nadaljevanje trgovinskega sporazuma ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) med Unijo ter ZDA, Kanado, Avstralijo, Japonsko in nekaj drugimi državami. Spomnimo: zaradi izdatnega revolta evropske javnosti, ki je v sporazumu videla nevarnost omejevanja avtorske svobode in poskus mednarodnih korporacij po nadaljnji monopolizaciji panog, ACTA med evropskimi parlamentarci ni zbrala potrebne podpore za ratifikacijo.
Zloglasna člena 11 in 13
Te dni smo priča novemu poskusu urejanja evropskega pravnega reda na področju intelektualne lastnine, ki pa – podobno kot predhodni poskusi – nesorazmerno posega v svobodo interneta in prost pretok informacij. Stroka in civilna družba najglasneje opozarjata na dva člena direktive (11. in 13. čl.).
Člen 11 ogroža pretok kredibilnih in pluralnih virov informacij z uvedbo zaračunavanja za njihovo linkanje. Po izkušnjah iz Španije, Nemčije in drugih držav, ki so implementirale podobne ukrepe, je jasno, da bi ob upadu kroženja informacij krajšo potegnili manjši založniki in avtorji vsebin, medtem ko bi daleč največ pridobil založniški velekapital, ki te dni intenzivno lobira v Bruslju za sprejem direktive.
Člen 13 pa želi medtem uvesti obvezne filtre za cenzuro na vseh platformah za nalaganje vsebin, ki bi preprečevali nalaganje vsebin v primerih sumov kršitev avtorskih pravic. Ti filtri bi delovali avtomatično in po principu obrnjenega dokaznega bremena (“obsojen, dokler ne dokaže nasprotno”). S tem bi povzročili neznansko škodo na celi vrsti področij, od izobraževanja in produciranja elektronske glasbe pa vse do najbolj banalnega in v minuti ustvarjenega mema.
Kljub napredku na področju strojnega učenja je sporno, da bi presojo o tem, kaj predstavlja legalno uporabo vsebin v izobraževalne, umetniške in podobne namene, prepuščali strojem in njihovim zmožnostim prepoznavanja konteksta. Še bolj sporno je, da se s tem nadaljuje trend prelaganja odgovornosti za odločanje o tem, kaj je na internetu dovoljeno in kaj ne, s tradicionalnih družbenih institucij na spletne korporacije, kot sta Facebook in Google.
Vojna za nadzor nad informacijami
Že dolgo je jasno, da je postal nadzor nad informacijami najpomembnejša fronta med lovom za večje dobičke in svoboščinami, ki smo jih uporabniki interneta doslej šteli za samoumevne.
Čeprav sta zaščita avtorskih pravic in ustrezno nagrajevanje avtorjev povsem legitimna cilja, gre pri direktivi Evropske unije za povsem nesorazmerne posege v svobodo interneta, ki bi povprečnemu evropskemu državljanu prinesli več škode kot koristi.
Ko je na preizkušnji internet kot prostor svobodne izmenjave informacij in glasnik drugačne družbe, ki ni organizirana okoli lova za dobičkom, smo v Levici jasno na njegovi strani.
