V gene človeka je vsajena nuja, da vedno razmišlja o jutri – kaj maram storiti, da mi bo bolje? Mi je sploh lahko bolje – če je drugim slabo? Tako se sprašujemo, ko se zazremo v lastno življenje, pa tudi ko razmišljamo o skupnosti, saj smo družbena bitja. V kriznih časih, ki so posledica napačnih preteklih odločitev, je ta nuja še mnogo večja. Žal ravno v težkih trenutkih/obdobjih – ko smo v stiski – še posebej zlahka nasedamo lažnim “prerokom” raznih religij, ideologij, političnih strank ali kvazi znanosti, ki s svojimi recepti bolj zavajajo kot rešujejo. Ena takih “religij”, ki se skuša prikazati kot znanost, je tudi neoliberalizem, katerega uničujoče posledice občutimo danes vsi. Skrajni čas je, da se mu odpovemo in stopimo na novo razvojno pot, če nočemo pristati v uničujočem kaosu socialne in okoljske katastrofe.
Množični protesti, ki so se začeli v Sloveniji kmalu po volitvah 2011, so pokazali, da ljudje nismo zadovoljni s političnimi elitami, ki vodijo Slovenijo v propad. Neposredni vzroki za te proteste so bili različni, naj jih nekaj naštejem: ukinjanje ministrstva za kulturo, kriminalna investicija v TEŠ 6, korupcija v celotni družbi in še posebej v zdravstvu, za družbo in državo škodljivi projekti javno-zasebnega partnerstva ob izgradnji radarjev v Mariboru in še mnogo drugega. Predvsem pa naraščajoča revščina, brezposelnost, mizerne plače, izkoriščevalsko delo. Vsem protestnim gibanjem pa je bilo skupno spoznanje, da imajo politične kaste, ujete v koruptivne neoliberalne lobije, eno samo vizijo razvoja: do konca izropati še tisto javno dobro, ki nam je iz časov socializma ostalo, in ga za drobiž prodati tistim, ki so že uničili materialno gospodarstvo, denar pa skrili v davčnih oazah! S tem Slovenija postane le še vazalna država evropskega obrobja.
Vstaje, protesti, gibanja, ki so se spontano dogajali po Sloveniji, so sicer pomagali pri zamenjavi desne oblasti, a nova, napačno poimenovana »leva«, je nadaljevala tisto, kar si je po nareku svetovnega in evropskega neoliberalnega kapitala njena predhodnica zamislila: vsiljeno uničujoče varčevanje, razprodajo narodnega bogastva, ukinjanje javnega dobra, zmanjševanje socialne varnosti … Razlike v uničevanju med različnimi vladami so bile morda v podrobnostih, a bistvo je ostalo enako – početi tisto, kar jim narekujejo mednarodni kapitalski lobiji, nikakor pa ne dobrobit državljanov!
Konflikt med na videz ideološko različnimi, a v bistvu enotnimi strankami oblasti in razdrobljeno protestno množico gibanj je zahteval povezovanje med gibanji. To se je dogajalo celo lansko leto, ko so nastajale nekatere povezave protestniških skupin, ki pa žal niso imele dovolj trdne skupne razvojne vizije. Brez vizije – ideološkega lepila – pa ni upanja na uspeh. Poenotenemu uničevalskemu neoliberalnemu pogledu je nujno zoperstaviti nov razvojni model – Demokratični ekološki socializem. Ta pa zahteva radikalne spremembe pristopa k družbenemu razvoju. Le nasprotovanje je premalo. So pa vsa protestna gibanja veliko prispevala k jasnejšemu kritičnemu pogledu na slepo pot dosedanjega delovanja slovenske politike.
Da bi postavili osnove nove razvojne vizije in politične akcije, smo se v Demokratični stranki dela, Iniciativi za demokratični socializem in Stranki za trajnostni razvoj odločili, da se znotraj Slovenije povežemo v Združeno levico, v mednarodnem prostoru pa s Stranko evropske levice, ki nam je vsebinsko najbližja. S tem ponudimo vsem naprednim gibanjem osnovo za nadaljnja povezovanja na temelju programa, ki ga predstavljamo.
Zavedamo se, da poleg nas v Sloveniji obstaja še mnogo posameznikov in skupin, ki si želijo spremembe. Ki se zavedajo, da politika, ki nam jo vsiljujejo na videz različne, v bistvu pa enake oblasti, vodi le v vedno večjo revščino in izgubo suverenosti. Zato vabimo vse, ki želite prispevati svoj delež v trdem vsakdanjem delovanju za socialno pravično in okoljsko vzdržno prihodnost Slovenije, Evrope in sveta, da se nam priključite.
Le skupaj bomo dovolj močni, da spremenimo svet!
