Gal Kirn je docent sociologije kulture in dolgoletni prebivalec Berlina
Zelo grenko z malo sladkega priokusa: Rezultate volitev v Nemčiji lahko spremljamo z mešanico občutkov. Volilna kampanja je bila s pomočjo mainstream medijev zreducirana na tri teme, ki so že dolgo v ospredju delovanja AfD: migracije (kako zapreti meje?), vojna/varnost (kako se čim bolj oborožiti?) in kritike predhodne vlade, ki si je večino kritik zaslužila, saj je nadaljevala z demontažo socialne države ter capljala za diktati politik ZDA.
V medijskem ozračju, ki ga je začinil še zmagovit pohod Trumpa in Muska na oblast, je bilo pričakovati, da se bo (skrajno) desni pol okrepil. Zmagovalca volitev sta tako nedvomno Merzev konservativni finančni koncern CDU/CSU (28,5 %) in neofašistična stranka AfD (20,5 %). Med njenimi parlamentarnimi predstavniki bo veliko takšnih, ki delajo v policiji in vojski, skratka, v represivnem aparatu – dobrodošli v Nemčiji in njeni verziji globoke države. AfD je podvojila število glasov; še več, že za časa prejšnje vlade ji je uspelo odločati o vsebinskih temah, ne da bi vladala. Podobno delitev oblasti lahko pričakujemo tudi sedaj: Ideološka avantgarda AfD kot izvršiteljica navodil CDU/CSU in nekaj konservativcev iz stranke Zelenih in SPD. Obeta se namreč koalicija CDU/CSU s SPD (in morda z zelenimi). CDU bo v tej situaciji lahko vedno grozila z razdorom koalicije in potencialnim sodelovanjem z AfD. Ne obeta se nič dobrega, saj se pod (skrajno) desno usmeritvijo Nemčije, v kateri zahod vodi CDU/CSU, vzhod pa AfD, pričakujemo trumpizacijo in geopolitično radikalizacijo, še hitrejše oboroževanje in provojno ozračje, davčne olajšave za peščico bogatih in vlaganje v megakorporacije; se pravi, sledenje ameriškemu modelu.
Poražencev volitev je veliko: SPD z bivšim kanclerjem Scholzem je izgubila skoraj 10 % in s 16 % zabeležila najnižji rezultat v zgodovini. Zeleni so s 15 % padli na 11 %. Avtoritarni neoliberalci FDP, ki so bili del vladajoče koalicije in so vodili finančno ministrstvo, pa v parlament sploh niso prišli (izgubili 10 % glasov!). Z mešanimi občutki lahko spremljamo tudi rezultat nove stranke Sarah Wagenknecht, ki je zgrešila prag za pičlih 0,03 %. Odpadnica Die Linke je zastopala mešanico levega in desnega populizma, najverjetneje pa jo je vstopa v parlament stalo obsedeno antimigrantsko stališče, saj je njena frakcija v parlamentu skupaj z AfD in CDU/CSU podpirala najnovejši predlog ksenofobne zakonodaje. Tudi v proputinovskem koketiranju ni kaj dosti drugačna od AfD. Ker se je odmaknila od levih, socialnih tem, ni imela več lastne verodostojne pozicije.
Edina svetla točka prihodnosti je ogromen vzpon Die Linke, ki je bila dva meseca pred volitvami že odpisana. Z rezultatom med 2,5 % in 3 % je ponekod izpadla celo iz meritev javnega mnenja, po izstopu Sarah Wagenknecht in porazih na regionalnih volitvah na vzhodu je bila s prejšnjo garnituro na robu propada. To je edina stranka, ki ne prejema finančne podpore s strani korporacij, zato je dober rezultat no volitvah nujen za njeno preživetje.
Konec lanskega leta so povlekli nekaj odličnih potez: Ob menjavi vodstva sta na čelo stranke prišla medijsko in politično atraktivna in priljudna kandidata; kampanjo so vodili od vrat do vrat, gibanja so podprla stranko (vrag je vzel šalo!), veliko več pozornosti je bilo namenjene družbenim omrežjem in ustvarjanju vsebin. Die Linke je bila edina stranka, ki je govorila o socialnih temah ter afekte nezadovoljstva in jeze poskušala artikulirati preko socialne pravičnosti ter jasnega antifašizma in antirasizma. Dobili so volilno bitko za mlade volivce (27 % do 25 let in skoraj 20 % do 30 let), zmagali so v Berlinu (20 %) in nekaterih drugih večjih mestih ter v celotni državi dobili 9 % glasov, kar je skoraj podvojeno število glede na zadnje volitve. Poleg AfD je Die Linke prav tako zgodba o uspehu, ki pa nima ne medijske ne kapitalske podpore. S svojo entuziastično kampanjo bodo postali edina večja kritična parlamentarna opozicija, ki bo morala ostati aktivna na terenu, zavezana transformativnim idealom in politikam. Neofašizem je še naprej na pohodu – in sredinska politika ga ne more ustaviti.
Gal Kirn je docent sociologije kulture in dolgoletni prebivalec Berlina
