V Levici izražamo svoje začudenje nad dejstvom, da je združenje Fides tik pred zdajci podpisalo aneks h kolektivni pogodbi, potem ko so dve leti bojkotirali in rušili kompleksen pogajalski proces, ki je potekal z več kot 30-imi sindikati javnega sektorja.
Zdravniško združenje Fides je namreč zaprisežen nasprotnik enotnega plačnega sistema, ki ne zamudi priložnosti, da se zavzame za njegovo demontažo. Ampak to jih očitno ne zadržuje pri tem, da ne bi podpisali aneksa v sklopu taistega pogajalskega procesa.
Še več, v isti sapi s podpisom je Fides javno sporočil, da je plačna reforma veliko razočaranje, da predstavlja podpisani aneks zgolj del njihovih siceršnjih stavkovnih prizadevanj in da se Fidesova stavka, ki poteka od začetka leta, nadaljuje.
Ironija je, da so se ob Fidesovem bojkotu za njihov skupni zdravstveni plačni steber pogajali sindikati zdravstvene nege in zdravstvenih tehnikov – deli zdravniškega tima, ki za Fides ne obstajajo, ko gre za zastopanje lastnih interesov.
Gre za simptomatično dvoličnost s strani organizacije, ki sočasno deluje kot sindikat in kot interesno združenje za skupino že tako najbolje plačanih posameznikov v državi. Tudi s podpisom petkovega aneksa h kolektivni pogodbi je Fides poskrbel za korist že tako najbolje plačanih starejših zdravnikov. Še več, ko je vlada lani za 4 plačne razrede dvignila plače prav mladim zdravnikom, je Fides ugovarjal.
Taista dvoličnost zaznamuje tudi njihovo že skoraj leto dni trajajočo stavko. Marsikateri član ceha, ki ga zastopa Fides, ima priložnost in materialni interes, da ob stavki dopoldan hkrati dela popoldan v zasebnih ambulantah.
Pravica do stavke kot legitimne prekinitve delovnega procesa z namenom prizadevanj za boljše delovne pogoje se tako prepleta s stavko kot sredstvom za nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstva, od česar imajo privatniki neposredno materialno korist. Ne glede na to, ali delajo ali stavkajo, pri dvoživkah gre za konflikt interesov.
V Levici zato ponovno poudarjamo svojo zavezanost dosledni ločitvi javnega in zasebnega zdravstva. Petkov podpis kolektivnih pogodb je dokaz, da je mogoče z zadostnim trudom in pripravljenostjo doseči pomembne korake na bolje. Ampak to postane nemogoče, kjerkoli se začne vdor logike privatnega interesa, ki mu je v interesu razgradnja javnih storitev in pretakanje javnih sredstev v privatne žepe.
