Komentar k plačilnim zahtevam FIDES

Ministrstvo za zdravje je v sredo parafiralo dogovor z združenjem FIDES glede njihovih stavkovnih zahtev, ki jih je FIDES razglasil kot “desetletni cilj FIDES” ter “prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema”. Ministrstvo se je z dogovorom zavezalo, da bo za zdravnike in zobozdravnike uvedlo “ločen plačni steber”. Kaj ta steber je in kakšen bo, ni nikjer opredeljeno. Še več, v dogovoru je zapisana točka, po kateri bi bila Ministrstvo za zdravje in Vlada RS zavezana k ločeni obravnavi zdravnikov in zobozdravnikov v primeru poskusov kolektivnega urejanja javnega plačnega sistema s strani ostalih sindikatov. To pa je v nasprotju z dogovori z ostalimi sindikati, po katerih se spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju sprejemajo s soglasjem vseh sindikatov. Zato sprejetega dogovora s sindikatom FIDES ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za odstop od enotnega plačnega sistema.

Struktura plač v slovenskem zdravstvenem sistemu

Od vseh poklicev v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu ima največji razpon plač zdravniški poklic. 1% najbolje plačanih zdravnikov je v letu 2021 prejemalo nad 12 tisoč evrov bruto (6,2 tisoč evrov neto), medtem ko je 10% najslabše plačanih zdravnikov prejemalo plače pod 2,8 tisoč evrov bruto (1,7 tisoč evrov neto). Če pogledamo plače medicinskih sester, so srednje medicinske sestre (klasifikacija 3221), prejemale v letu 2021 plače v razponu med 2,6 tisoč evra neto za 1% najbolje plačanih in 1008 evrov neto za 10% najslabše plačanih. 

Zgornji podatki, ki si jih lahko vsak ogleda sam na spletni strani statističnega urada, govorijo sami zase in direktno postavljajo na laž ministrovo izjavo ob podpisu: “Znašli […] v položaju, da sta zdravnik in zobozdravnik, ki sta nosilca odgovornosti, manj plačana kot drugi, ki delajo v zdravstvenem sistemu. S tem smo unikum v Evropi in k temu bomo pristopili kar se da hitro glede na finančne zmožnosti”.

Strukturo plač po poklicih prilagamo na spodnjem grafu. Spodnja črtica označuje plače, ki jih prejema med 10 in 25% najslabše plačanih v posameznem poklicu. Kvadratka označujeta pasova med 25% in 50% ter med 50% in 75% najslabše plačanih, zgornja črtica pa označuje pas, v katerem je naslednjih 15% plač. Pika označuje plačo, nad katero je 1% najbolje plačanih v posameznem poklicu (zaradi statistične zaupnosti določenih podatkov (premajhno število prejemnikov te višine plač, da bi jih SURS lahko objavil), pri določenih poklicih manjkajo nekateri podatki o najbolj izstopajočih plačah).

Dvigovanje plač že tako najbolje plačanim kadrom v zdravstvu

FIDES lobira za odpravo plačnega stropa in vzpostavitev ločenega stebra, kljub temu da znotraj enotnega plačnega sistema več kot polovica zdravnikov prejema mesečno plačo nad 3.000 evrov neto. V svojih izjavah za javnost vedno kot cilj navajajo višino povprečne zdravniške plače. Hkrati pa kot glavni način za doseganje dviga povprečne plače lobirajo za odpravo stropa za najvišje plačne razrede, kar ne bo niti najmanj vplivalo na najnižje zdravniške plače, tako zdravnikov kot ostalih v zdravstvu. Pri tem ne smemo pozabiti, da so si prav vodilni v FIDES izplačevali najvišje koronske dodatke v letih 2020 in 2021. Predsednik FIDES si je izplačeval 1.800 bruto dodatka na mesec, skupno pa so te številke v UKC Ljubljana dosegle za posameznega zdravnika tudi prek 50 tisoč evrov.

V Levici ne nasprotujemo pozivom k prenovitvi enotnega plačnega sistema. Prav tako ne nasprotujemo željam mladih zdravnikov po dvigu najnižjih plač zdravnikov. Smo pa  absolutno proti, da se zaradi izstopa FIDESa iz enotnega plačnega sistema in izsiljevanja zdravniškega lobija še bolj povečajo plačna nesorazmerja v zdravstvu, in to izključno v korist tistih, ki že tako prejemajo vrtoglave zneske. Zdravniki, ki to želijo, imajo že zdaj možnost praktičnega izstopa iz enotnega plačnega sistema. In ja, to je dvoživkarstvo, ki kombinira varnost službe v javnem sektorju z zaslužki, obdavčeni po tarifah nelojalne konkurence.

 

 

 

Deli.