Ministrstvo za infrastrukturo je v začetku februarja dalo v javno razpravo novelo Energetskega zakona, s katero so želeli vpeljati prednostno dispečiranje elektrike iz TEŠ-a. Ukrep so predstavljali kot nujen »za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo«. Prvega marca so od njega brez pojasnila odstopili in naznanili, da bodo denar za pokrivanje izgube TEŠ-a iskali drugje znotraj elektroenergetike.
A manj kot teden dni pred odstopom Ministrstva za infrastrukturo od predloga prednostnega dispečiranja je Evropska komisija sprejela predlog nove direktive o skupnih pravilih evropskega trga, ki črta 15. člen Direktive 2009/72/EU, ki je možnost uvedbe prednostnega dispečiranja za TEŠ sploh omogočal. Prednostno dispečiranje bo po novem tako možno samo še za manjše proizvodne obrate iz obnovljivih virov.
Čeprav smo lahko samo veseli, da je ministrstvo odstopilo od prispevka za TEŠ, je zelo nenavadno, da sedaj to isto ministrstvo podpira predlog evropske komisije, ki pa črta pravno podlago za »za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo«. Sicer je možnost prednostnega dispečiranja iz termoelektrarn na premog še vedno odprta, a pride v poštev šele po tem, ko se vsi ostali ukrepi zagotavljanja zadostnosti virov za oskrbo z električno energijo izkažejo kot neuspešni.
Paket energetskih uredb sicer do določene mere daje spodbude za vlaganje v obnovljive vire energije, a je pri tem še vedno zelo omejujoč. Zelo nizke so namreč zgornje omejitve nazivnih moči elektrarn na obnovljive vire, ki bi bile upravičene do prednostnega dispečiranja. Prav tako je zelo nizko postavljena najvišja nazivna moč, ki jo lahko imajo elektrarne energetskih skupnosti.
Na evropski ravni se uvaja zaveza, da bodo države članice do leta 2030 povečale rabo obnovljivih virov v končni rabi energije na 27 odstotkov. Države si bodo lastne cilje določile same v skladu z EU smernicami.
V zvezi s tem lahko kot pozitiven označimo predlog, da bodo države članice, v kolikor ne bodo dosegale lastno zastavljenih ciljev, morale letno plačevati kazni v poseben sklad za spodbujanje investicij v obnovljive vire. Naše ministrstvo temu seveda nasprotuje (kar je redkost v naših stališčih do evropskih uredb) in se zavzema, da bi se obveza doseganja ciljev spremenila v »prizadevanje«. Povedano drugače, Slovenija uredbo in cilje podpira, a si prizadeva, da bi se kljub temu delalo po starem. In to v luči dejstva, da so včeraj na Vladi RS spremenili Letno energetsko bilanco tako, da bo do leta 2030 pokrivala izgube bodoče plinske turbine TE-TOL-a. Evropa gre na obnovljive vire, Vlada RS pa Slovenijo ohranja na fosilnih gorivih.
