Nobena skrivnost ni, da se starši nasploh in ženske še posebej na trgu dela in v službi soočajo z diskriminacijo zaradi družinskih obveznosti.
Ženskam je na razgovorih za delo (protizakonito) zastavljeno vprašanje, ali nameravajo postati mame. Očetje se soočajo s pritiski, naj ne jemljejo starševskega dopusta. Kariere po vrnitvi na delo začnejo stagnirati.
Problem ni zgolj “pomanjkanje osveščenosti”, ampak golo materialno dejstvo: od delavca brez otrok dobiš več delovnih ur in nadur kot od delavca, ki ima poleg še starševske obveznosti.
Zato je potrebno čimbolj izenačiti obveznosti v družini in gospodinjstvu med moškimi in ženskami, da se prepreči izigravanje enih proti drugim s strani delodajalcev.
Enega izmed načinov prinaša danes v Državnem zboru soglasno podporta novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z novelo izenačujemo možnosti koriščenja starševskega dopusta. Doslej je namreč lahko oče svoje dneve v celoti prepustil materi – odslej pa imata tako oče kot mama po 60 dni neprenosljivih dni starševskega dopusta.
Ker smo poleg izenačitve neprenosljivih dni dvignili tudi skupno število dni iz 260 dni na 320 dni, ne bo mama po novi ureditvi nič na slabšem – tudi če se oče ne bo odločil izkoristiti svojega deleža.
Toda izkušnje iz tujine kažejo, da se na ta način več očetov odloči za koriščenje starševskega dopusta, ki bi drugače šel v nič. Naš cilj je bolj enakopravna delitev skrbstvenega dela, ki bo pomenila manj diskriminacije – tako žensk, ki želijo delati, kot moških, ki želijo preživeti čas z otrokom.
Poleg dviga in izenačitve starševskega dopusta prinaša novela še več novosti:
- V enostarševskih gospodinjstvih lahko en starš koristi tudi neprenosljivi delež drugega starša. Otrok, ki živi z enim staršem, bo tako lahko preživel enako časa s staršem kot tisti, ki živi z dvema staršema.
- Dvigujemo maksimalno višino starševskega nadomestila. Namesto da so zneski zakoličeni v zakonodaji, se bo višino definiralo glede na statistične podatke o povprečni plači v preteklem letu.
- Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko odslej koristita tudi oba starša hkrati in ne več nujno ločeno. (pri tem kot doslej ne smeta preseči 20 ur tedensko).
- Obdobji upravičenosti do krajšega delovnega časa zaradi varstva otroka ter do koriščenja starševskega dopusta se podaljšata do osmega leta otrokove starosti (doslej do zaključka prvega razreda OŠ – 6 ali 7 let);
- Zvišujemo osnovo za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prid tistim staršem, ki so zaradi skrbi za štiri ali več otrok primorani povsem zapustiti trg dela.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) je plačilo, ki ga prejme starš, ki prekine ali skrajša zaposlitev zaradi skrbi za otroka s hudo boleznijo, težko gibalno oviranostjo ali motnjo v duševnem razvoju. DPID se dviguje z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače (kar je enakovredno plačilu družinskih pomočnikov).
- Sorazmerni delež DPID bodo prejeli tudi starši otrok, ki so delno nameščeni v institucionalnem varstvu, delno pa zanje skrbijo starši doma. Primer: pravica se prizna za 20 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj pol leta bival doma.
