Luka Mesec: “Plan B, ki ga predlaga minister Počivalšek, je golo nadaljevanje privatizacije. Po njegovih načrtih naj bi slaba banka Cimos prestrukturirala “po načelih zasebnega lastnika”, kar pomeni cikel odpuščanj, racionalizacij in rezanja stroškov v imenu povečevanja kratkoročne dobičkonosnosti. Počivalšek pozablja, da bo država vsakemu odpuščenemu delavcu morala plačati nadomestilo za brezposelnost in da bo vsako odpuščanje ali zmanjšanje plač pomenilo manj davkov in prispevkov. V Združeni levici zato s sklicem seje zahtevamo ravno nasprotno: država naj Cimos prestrukturira po načelih državnega lastništva, kar pomeni, da se na prvo mesto postavi delovna mesta in dolgoročen razvoj podjetja.”
Odstop finančnega sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa je pokazal, da privatizacija ni rešitev za podjetje. Spet se je izkazalo, da privatni investitorji ne rešujejo delovnih mest, temveč gledajo le na lastne finančne interese.
Cimos je tehnološko razvito podjetje, del močne izvozne panoge, s svojimi perspektivnimi produkti pa se uvršča v svetovni vrh. V celotni skupini Cimos je bilo na vrhuncu zaposlenih preko sedem tisoč ljudi, od tega približno tri tisoč v matični družbi. Kreditni krč, ki ga je prinesla kriza, je podjetje pahnilo v finančne težave, danes je zaposlenih okoli štiri tisoč ljudi, približno 1600 v matični družbi.
Cimos, nekoč tretji največji zaposlovalec v Sloveniji, je vzorčen primer, kako je politika reševala ključna podjetja v slovenskem gospodarstvu.
Luka Mesec: “V večletnem postopku reševanju se je razgalila zgrešena strategija DUTB, nesposobnost in napačna usmeritev Vlade Mira Cerarja ter plenilski interesi potencialnega zasebnega kupca. Žrtve teh procesov pa so vedno delavke in delavci, pa tudi lokalna skupnost in znanje ter razvojni potencial, ki ga podjetje ima.”
Prodaja tujim lastnikom je za vladajočo politiko postala edina perspektiva, saj naj bi le tako zagotovili financiranje dolžniških obveznosti in dobičkonosnost družbe, očitni apetiti po privatizaciji družbe pa so se kazali že v času Vlade Alenke Bratušek.
Nedavna epizoda z italijanskim kupcem močno spomni na zgodbo Heliosa, ki je bila na meji legalnosti, hkrati pa je bila ekonomsko in socialno izjemno škodljiva. Italijanski kupec ni želel pristati na zaveze o ohranitvi delovnih mest na Hrvaškem, prevzemna ponudba pa je bila mnogo prenizka za potencial, ki ga Cimos ima.
Ohranitev delovnih mest, znanja in tehnologije je glavna prioriteta, vendar se je v zadnjih dneh in tedni izkazalo, da so apetiti zasebnega kapitala drugačni. Vse vzvode za sanacijo Cimosa in njegov dolgoročni razvoj pa ima v rokah država oziroma paradržavne institucije.
