Tuji delavci bodo drugi tir gradili v suženjskih razmerah, ki kršijo Slovensko Ustavo in zakone. V Levici od vlade in ministrstva za delo zahtevamo, da prepreči kršitve pravic gradbenih delavcev in izvede nemudni in redni nadzor nad spoštovanjem delavskih in človekovih pravic tujih delavcev pri aktualnih infrastrukturnih projektih v Sloveniji. S poslansko pobudo v zvezi z delavskimi in človekovimi pravicami tujih delavcev pa seznanjamo tudi varuha človekovih pravic in Policijo.
Septembra letos se bodo delavci podizvajalskih turških podjetji, ki bodo delali na trasi drugega tira Divača-Koper, naselili v »kampusu«, v Orehku pri Postojni. Tina Klanjšek iz Krajevne skupnosti Orehek je v včerajšnjem prispevku za RTV Slovenija zatrdila, da: “Je turško podjetje zagotovilo, da bodo vsi izhodi delavcev nadzorovani in organizirani, tako da se delavci naj ne bi prosto gibali po vasi.” Župan občine Postojna Igor Marentič pa je dodal, da bodo turški delavci “garali sedem dni v tednu.” Vladi in lokalnim oblastem se teptanje delavskih pravic, s katerim se ponašajo ta podjetja, očitno ne zdi nič spornega.
32. člen Ustave pravi, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, a to za delavce, ki jih bodo za tri leta brez možnosti prostega gibanja strpali v kontejnerje, očitno ne velja. Zakon o delovnih razmerjih jasno določa omejitve glede delovnega časa, v katerem delavci izpolnjujejo svoje delovne obveznosti in pravico do dnevnega in tedenskega počitka, oziroma pravico do prostega časa, s katerim delavci prosto razpolagajo in v tem času niso podvrženi volji delodajalca. 156. člen jasno določa, da ima delavec poleg pravice do 12-urnega dnevnega počitka, tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur, a očitno za turške delavce, ki bodo sedem dni v tednu gradili viadukte in predore, tudi to ne velja. 3. člen Zakona o javnem naročanju določa, da morajo podjetja pri izvajanju javnih naročil izpolnjevati vse veljavne obveznosti na področju socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu EU in Republiki Sloveniji, a očitno tudi to za podizvajalska podjetja, ki bodo slovenskemu Kolektorju dobavljali poceni delovno silo iz Turčije, ne velja.
V Levici že leta svarimo pred izkoriščevalskimi praksami turških gradbenih podjetji
V Levici smo že 24. 1. 2019 na 4. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, v času izbora ponudnikov za gradnjo druge cevi predora Karavanke, opozarjali na nedopustne prakse kršenja delavskih pravic turškega podjetja Cengiz, kateremu smo hoteli preprečiti vstop na slovenski trg. Cengiz je bil kljub našim opozorilom izbran za gradnjo druge cevi predora Karavanke, kjer je že postavil “začasno” naselje, v katerem bodo turški delavci bivali pet let. Gre za korporacijo, ki je tesno povezana z avtokratskim režimom predsednika Erdogana. Cengiz Erdoganu zagotavlja finančno in medijsko podporo, Erdogan in njegova stranka AKP pa mu v zameno zagotavljata dostop do največjih infrastrukturnih projektov v državi. Eden od takšnih projektov je bila gradnja tretjega letališča v Istanbulu. Po poročanju turškega časopisa Cumhuriyet so med gradnjo letališča oblasti prikrile več kot 400 smrti gradbenih delavcev. Delavec na gradbišču je povedal, da je sodelavca pred njegovimi očmi povozil 80-tonski tovornjak, dvema mladoletnima delavcema, na katera so se vsuli 3,5-tonski kosi kamna, pa niso zagotovili niti medicinske pomoči, temveč so ju z gradbišča odpeljali z zasebnim avtom. Dodal je, da »so družinam ubitih delavcev ponudili 400 tisoč lir nadomestila ter jih prisilili, da vzamejo denar in ostanejo tiho.
Od vlade zahtevamo, da prepreči kršitve pravic gradbenih delavcev, ministrtvo, inšpekcijo in organe pregona pa pozivamo, naj nenehno nadzorujejo spoštovanje pravic delavcev na teh gradbiščih
Hude kršitve delavskih pravic pri gradnji ključnih infrastrukturnih projektov so žal tudi v Sloveniji postali stalnica. Po padcu starih gradbenih baronov na slovenskem trgu dominirajo novi, ki v spregi s tujimi korporacijami kopičijo dobičke s še bolj surovimi praksami izkoriščanja delavcev. Pri tem jim pomaga domača zakonodaja na področju javnega naročanja, ki pri izbiri ponudnikov upošteva zlasti načelo najnižjih cen, spoštovanje socialnih, delavskih in okoljskih standardov pa potiska v ozadje. To je voda na mlin zasebnim korporacijam, ki si konkurenčno prednost pred drugimi ponudniki in zmage na razpisih zagotavljajo s socialnim dampingom. Vlada bi morala narediti vse, kar je potrebno, da prepreči širjenje brezobzirnih izkoriščevalskih praks domačih in tujih podjetji. Tako domačim kot tujim gradbenim delavcem je dolžna zagotoviti dostojno delovno in življenjsko okolje ter ustrezno socialno varnost, gradbince, ki se požvižgajo na delovnopravno zakonodajo, pa ustrezno sankcionirati.
Opozarjamo na nedopustnost grajenja tovrstnih delavskih taborišč in naselji, ki po strukturi posnemajo postojnski center za tujce, kjer se tujcem odreka osnovne človekove pravice. Za razliko od državnega zapiranja beguncev, delavska naselja in taborišča vodijo in nadzirajo tuja zasebna podjetja, ki ne samo da izkoriščajo poceni delovno silo, ampak bodo očitno tudi odrekla tujim delavcem pravico gibanja in razpolaganja s prostim časom ter uveljavljanja svojih delavskih, kulturnih in političnih pravic. V LevicI zato zahtevamo, da se vse delavce obravnava enako, ne glede na njihovo nacionalnost ali druge osebne okoliščine, Inšpektorat za delo in organi pregona pa naj neprestano spremljajo spoštovanje delavskih in človekovih pravic tujih delavcev pri aktualnih infrastrukturnih projektih v Sloveniji.
