Številke dokazujejo, da dvig premij ni upravičen

V Levici smo se poglobili v letna poročila zavarovalniškega sektorja, ki potrjujejo, da kar 30-odstotni dvig premij po prejšnjem dvigu zgolj tri leta nazaj nikakor ni upravičen. Prav tako smo na osnovi podatkov prišli do zaključka, da bi bilo mogoče na letni ravni prihraniti najmanj 45 milijonov evrov iz naslova prihranka pri obratovalnih stroških, ki bi jih lahko namenili javni blagajni. Od leta 2006 bi tako lahko prihranili kar 750 milijonov evrov.

Iz letnega poročila Agencije za zavarovalniški nadzor je razvidno, da so zavarovalnice v letu 2020 zbrale 626 milijonov evrov iz naslova premij za dopolnilno zavarovanje. Od tega je šlo za izvajanje storitev zdravstvenega zavarovanja 498 milijonov – obratovalni stroški zavarovalnic so predstavljali 47 milijonov, čistega izida pa so imele 17 milijonov evrov. 60 milijonov, ki bi jim sicer pripadel kot del dobička, so morale vložiti v program skrajševanja čakalnih vrst (t.i. “Sprememba drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij”). Za 2021 so številke podobne – zbranega je bilo malo manj denarja, za zdravljenje pa ga je bilo porabljenega nekaj več.

45 milijonov letno za javno blagajno namesto za dražje obratovalne stroške

Zavarovalnice za plačilo zdravstvenih stroškov namenijo dobrih 87% sredstev, zbranih iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od leta 2006 so imele vse skupaj 120,9 milijonov evrov čistega izida. Obratovalni stroški zavarovalnic predstavljajo dobrih 10% prihodkov – številka se od leta 2006 vsako leto giblje okoli 50 milijonov evrov. Če bi s temi sredstvi upravljal ZZZS, katerega obratovalni stroški predstavljajo 1,8% zbranih sredstev, bi na letni ravni za zdravstvo lahko namenili dodatnih 45 milijonov – od leta 2006 bi se tako v zdravstveni blagajni nabralo dodatnih 750,52 milijonov evrov. Torej vse skupaj smo, od leta 2006, zavarovalnicam namenili malo manj kot milijardo evrov – denar, ki bi ga lahko javni zdravstveni zavodi porabili za marsikaj.

Dopolnilno zavarovanje je nepravično in nesocialno

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je izjemno nesocialna in nepravična (in prikrito obvezna) dajatev, ki nesorazmerno obremenjuje najranljivejše skupine prebivalstva, medtem ko se v žepe zavarovalnic kanalizira ogromne količine denarja (Zavarovalnica Generali je tako leta 2022 pridelala 15.006.220€ čistega dobička, leto poprej pa 26.413.811€) Od tega je, na primer predstavljal čisti izid iz naslova dopolnilnega zavarovanja za 2021 dobre tri milijone evrov – dopolnilno zavarovanje je torej zavarovalnici Generali v letu 2021 predstavljalo dobrih 10% dobička.

Ker je dajatev za dopolnilno zavarovanje nepravična in nesocialna smo v Levici pred leti (2019) tudi predlagali prenos te de facto dajatve v plačni sistem, kar bi za posledico imelo solidarno in pravičnejšo porazdelitev bremen. Za veliko večino ljudi bi tak prenos predstavljal manjši strošek – še posebej po dodatnem dvigu, ki ga zavarovalnice načrtujejo.

Zdaj je pravi čas, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje odpravimo

30% dvig položnic za dopolnilno zavarovanje ni upravičen. Zavarovalnice si ne smejo na račun najranljivejših skupin prebivalstva vzeti pravice skrbeti za svoje dobičke, sploh ne v času cenovne krize in že tako velikih negotovosti v zdravstveni oskrbi. Zato je napovedana podražitev dopolnilnega zavarovanja še en razlog v prid njegovi ukinitvi. 

V Levici bomo vztrajali, da v skladu s koalicijskim dogovorom in skladno s časovnico Ministrstva za zdravje do konca leta ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter poskrbimo, da se zdravstvena oskrba ne bo izvajala z namenom polnjenja žepov delničarjev zavarovalnic.

Deli.