Kje tiči problem?
Ko se neko podjetje ali institucija znajde v sporu z zaposlenimi, je najenostavnejša rešitev za vodstvo, da odstrani “ta glasne” in tako zaduši konflikt v kali.
V praksi se to najpogosteje izvaja na način izrekanja opominov in odpovedi na podlagi domnevnih kršitev pogodbe o zaposlitvi. Pri tem zadošča, da vodstvo podjetja zatrdi kršitev, tudi če ta ni dokazana ali pa ni posledica delavčeve krivde.
Praksa kaže, da se delodajalci poslužujejo tega ukrepa, tudi če predvidevajo, da bo v primeru tožbe sodišče zagotovo ovrglo ukrep in se bo lahko delavec vrnil na delovno mesto. Nevtraliziranje organiziranja delavstva namreč več kot odtehta nekaj postopkovnih stroškov in odškodnin.
Škoda torej ni storjena le delavcu osebno, ki se pogosto znajde v socialni in materialni stiski in je oškodovan karierno, ampak se škoda povzroča tudi delavskim predstavništvom in preko tega vsem zaposlenim.
Kaj je rešitev?
S 16. novembrom stopa v veljavo nova zakonodaja, ki prinaša nekaj pomembnih varovalk za zaščito delavskih predstavnikov (sindikalistov, delavskih zaupnikov, članov svetov delavcev …) pred tovrstnimi maščevalnimi ukrepi.
Po novem se odpoved pogodbe v primeru tožbe ne sme izvršiti do odločitve sodišča o zakonitosti odpovedi (oziroma največ 6 mesecev).
V primeru, da se delavcu v tem času prepove opravljanje dela, mu mora delodajalec vseeno plačevati 80 odstotkov plače (in ne več 50 odstotkov kot doslej), kar je primerljivo s plačo za delavce na čakanju ali na dolgotrajni bolniški.
Pogosto poslušamo, kako delodajalci govorijo v imenu gospodarstva. Ampak gospodarstvo so predvsem ljudje, ki v njem delajo, proizvajajo in zagotavljajo storitve. Čas je, da spregovorimo tudi zanje!