Davčna reforma, kakršno je predložila vlada, je davčna reforma za bogate. Z dohodninsko reformo, ki je njen glavni del in bo v proračunu povzročila 137 milijonsko luknjo, bo delavec na minimalni plači letno na boljšem za 1,6 evra, poslanec za dobrih 700 evrov, menedžer z 10.000 evri bruto plače pa bo na boljšem za skoraj 2000 evrov. V Levici taki reformi ostro nasprotujemo in bomo zato jutri (v sredo, 16.10.) na odboru za finance zahtevali umik točke, oziroma črtanje dohodninskega dela davčne reforme.
Vlada in koalicija sta se ob podpisu sporazuma z Levico letos zavezali, da bo za pripravo davčne reforme ustanovljena delovna skupina koalicijskih strank in Levice, ki jo bo koordiniralo Ministrstvo za finance. Skupina naj bi pripravila spremembe obdavčitve dobička (nosilec teh naj bi bila Levica) ter spremembo obremenitve plač (nosilec: vlada). Do ustanovitve take skupine ni nikoli prišlo, rezultat pa je protisocialna in protirazvojna davčna reforma, ki gre v navzkriž z dogovorjenim z Levico in ki ima pod črto le en resen učinek: davčna darila za najbolje plačane v državi.
Finančni minister Bertoncelj in premier Šarec govorita, da ta reforma razbremenjuje “srednji razred”, a dejanski učinki so naslednji:
Bruto plača (mesečno) | Koliko dobi (letno) |
Kaj si lahko privošči?
|
|
Minimalna plača (2020) | 940,58 € | 1,60€ | 1x kava |
Povprečna plača | 1.721,12 € | 146,82 € | 4x dopolnilno zavarovanje |
Visok državni uradnik 2x povprečna |
3.442,24 € | 643,46 € | električni skiro |
Menedžer s 6x povprečna |
10.326,72 € | 1.988,51€ |
all inclusive počitnice na Bahamih
|
Razlike so astronomske: menedžer bo dobil več kot 1000x več od delavca na minimalni plači – ob dejstvu, da večina, kar dve tretjini zaposlenih v Sloveniji, zasluži manj od povprečne plače.
Luka Mesec: “Vlada nikakor ne razbremenjuje “srednjega razreda”, ampak zgolj in izključno najbolje plačane v tej državi. Večina razbremenitev gre 4. in 5. dohodninskemu razredu, oziroma 5% najbolje plačanih v tej državi. Vlada sicer govori, da so to “inženirji” in “razvojniki”, ampak v resnici so v teh dveh razredih po večini politični funkcionarji, člani uprav (v dobršni meri državnih podjetij), menedžerji.”
Ob tem je treba opozoriti še na proračunske učinke te reforme. Medtem, ko v proračunu ni denarja niti za en dom za ostarele, ko je bilo izločena dogradnja 130 let stare železniške povezave na Gorenjsko, ko zmanjkuje denarja za film, znanost, kulturo, vlada samo z dohodninskim delom te reforme v proračun vrta kar 138 milijonsko luknjo:
UKREP |
PRIHODKI (v milijonih EUR)
|
Sprememba dohodninske lestvice, dvig splošne olajšave in sprememba določitve dodatne splošne olajšave | -138 |
Dvig davka na pasivne kapitalske dohodke s 25% na 27,5% | +13,4 |
Dvig davka na dohodke iz oddajanja premoženja s 25% na 27,5% | +3,6 |
Uvedba minimalne stopnje DDPO (7%) | +47 |
SKUPAJ | -74 |
V Levici bomo zato ob začetku jutrišnje obravnave na Odboru za finance zahtevali, da se dohodninska reforma umakne z dnevnega reda. V kolikor bo koalicija pri obravnavi vztrajala, pa bomo z amandmajem predlagali črtanje dohodninskega dela reforme.
Umik točke, oziroma črtanje dohodninskega dela reforme, je prvi pogoj za ohranitev sodelovanja med Levico in vlado.
Levica