Ko se pogovarjamo o revščini in izključenosti, moramo vedeti, kdo so tiste skupine, ki so najbolj prikrajšane za priložnosti in največkrat pristanejo na obrobju ali pod pragom. Ena takšnih skupin so invalidi. Danes obeležujemo njihov dan. Kljub lepim besedam o vključevanju temu pogosto ni tako in vse se začne z materialnimi razmerami.
Zato smo v tem mandatu naredili nekaj korakov za izboljšanje njihovega položaja.
Med drugim:
- Od lanskega leta dalje velja boljša odmera pokojnin za invalide, ki lahko delajo za krajši delovni čas. Čeprav ne dosežejo polnega delovnika, jim v osnovo za odmero pokojnine od lani naprej šteje preračun, kot da bi delali polni delovni čas. Nobenega razloga ni, zakaj bi pri pokojnini kaznovali tiste, ki jim osebne okoliščine sploh ne omogočajo, da bi delali 8 ur dnevno.
- S prvim januarjem 2026 zvišujemo najnižje invalidske pokojnine z 41 % na 50 % – torej za dobro petino. V praksi to pomeni, da se najnižja invalidska pokojnina z novim letom zviša s 490 na približno 610 EUR. To vpliva na približno 35.000 prejemnikov najnižjih invalidskih pokojnin (in enako velja tudi za vdovske, družinske pokojnine in nadomestila).
- Enako zvišujemo odmerni odstotek (od dejanske osnove) za invalidske pokojnine v primeru invalidnosti, ki nastane izven delovnega mesta. Se pravi za bolezni in nesreče izven dela. V letu 2026 se bo odmerni odstotek zvišal z 41 na 44%, nato pa bo postopoma rasel do 50 % leta 2029.
- Urejamo nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki bodo po novem v večji meri poenotena glede na delovnopravni status, prav tako pa bodo višja v razponu od +33 % do +75 %.
- Ugodneje se bo vrednotila tudi prišteta doba pri odmeri invalidske pokojnine. Namesto 2/3 dobe do dopolnjenega 60. leta in 1/2 dobe do dopolnjenega 65. leta bo odslej prišteta doba znašala 2/3 celotnega obdobja od nastanka invalidnosti do dopolnjenega 67. leta. Višja prišteta doba pomeni višji odmerni odstotek in tako višjo pokojnino.
- Na odmero invalidskih pokojnin bo seveda pozitivno vplivalo tudi splošno zvišanje odmernega odstotka za vse upokojence, ki se postopoma zvišuje s 63,5 na 70 %.
- Za osebe, ki jim po nastanku invalidnosti njihov obstoječi delodajalec ne more najti ustreznega delovnega mesta, velja pravica do nadomestila. Doslej je nadomestilo veljalo največ eno leto, po novem odstranjujemo to časovno omejitev.
- Do varstvenega dodatka so s pokojninsko reformo upravičeni vsi, ki so upravičeni do starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine (ne glede na starost in spol). Prav tako se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka ne ugotavlja več dolžnost in možnost preživljanja staršev s strani polnoletnih otrok. To bo pripomoglo k širši upravičenosti do varstvenega dodatka, hkrati pa ne bo prispevalo k perpetuaciji revščine oz. prenosu revščine s staršev na otroke. Poleg tega se bo pravica do varstvenega dodatka podaljševala po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ne bo več treba vsakih 6 mesecev obnavljati vloge, temveč bo dovolj vlogo oddati enkrat.
- Ne pozabimo tudi na jezik gluhoslepih, ki je eden od jezikov sporazumevanja v naši družbi in po novem lahko njegovi uporabniki zahtevajo komunikacijo v svojem jeziku pri uporabi upravnih enot ter drugih javnih storitev in državnih organov.
- Nacionalnemu svetu invalidskih organizacij, ki je krovna organizacija in sogovornik pri oblikovanju invalidskih politik, smo uredili bolj sistemsko financiranje.
- In posebej sem vesel za invalidsko podjetje CSS Škofja Loka, ki mu je v nekem trenutku grozila likvidacija, domnevno celo zaradi špekulacije s prodajo zemljišč, danes pa normalno obratuje naprej in prenavlja svoje delovne prostore. K tej delovni akciji smo z veseljem priključili tudi sami in želimo podjetju in njegovim zaposlenim uspešno obratovanje tudi v bodoče!
