Pred nadaljevanjem seje Odbora za gospodarstvo je v javnosti zaokrožila informacija, da je na dnevnem redu spet privatizacija Cimosa. V igro naj bi se vrnil italijanski kupec, poleg tega pa naj bi interes izrazil finančni sklad iz londonskega Cityja. Lahko zgolj ugibamo ali informacije držijo ali pa zgolj predstavljajo dimno zaveso za posle v ozadju – vendar je jasno, da se s tem le škoduje podjetju, ki v tem trenutku najbolj potrebuje stabilnost. To stabilnost po vseh šokih, ki so jih podjetju povzročili najprej privatni lastniki, nato pa nespametna privatizacija, ki jo je vodil DUTB, lahko zagotovi le državno upravljanja.
V Združeni levici smo sejo sklicali, da bi od vlade zahtevali, naj se posluži alternativne rešitve: lastniški delež prenese na SDH, spremeni Strategijo upravljanja kapitalskih naložb in Cimosu podeli status pomembne naložbe, ki si jo po kriterijih nedvomno zasluži. Hkrati pa Cimosu zagotovi potrebno prestrukturiranje in dolgoročni razvoj ter delovna mesta. To je edina alternativa odpuščanju, razkosavanju podjetja in nadaljnjemu hiranju, ki ga prinašata tako privatizacija kot “plan B”, ki predvideva presktukturiranje preko DUTB.
Od italijanskega kupca, ki ga je celo minister Počivalšek označil za “neresnega”, ne gre pričakovati zagotovila za dolgoročno stabilno lastništvo Cimosa. To je nemogoče pričakovati tudi v primeru prodaje finančnemu skladu, saj njihovo poslovanje temelji na izžemanju podjetja in hitri nadaljnji prodaji. Zgodba Cimosa zato vse bolj postaja podobna zgodbi Heliosa in k sreči ustavljenemu napadu Cinvena na Telekom Slovenije.
Rešitev za Cimos mora priti čim prej, vendar je samo ena takšna, ki je v interesu zaposlenih, razvoja podjetja ter državnega proračuna. DUTB je Cimos izčrpala do točke, ko mu grozi propad, kako naj torej vodi njegovo prestrukturiranje. Dejstvo je, da je vizija DUTBja zgolj privatizacija in da s premoženjem ravna kot kakšen finančni sklad.
