V nedeljo je v Čilu potekal referendum o ustavi, ki so ga izsilile splošne stavke, mladinski ulični boji in feministični upori, ki v tej državi potekajo že celo leto dni. Čilenci in Čilenke so na referendumu z mogočnimi 78 odstotki glasov odločili odpraviti ustavo, ki jo je pustilo za seboj obdobje vojaške diktature.
Čile je diktator Augusto Pinochet že v sedemdesetih letih prodal za poskusnega zajčka neoliberalnim ekonomistom čikaške šole. Rezultat so privatizirani vodni viri, šolstvo in zdravstvo ter dejstvo, da je Čile danes najbolj neenakopravna med vsemi razvitimi državami na svetu. Protisocialna in nedemokratična ustava, ki je bila na sporen način sprejeta leta 1980 in doslej že večkrat popravljena, je ena izmed ovir, ki skrbi za ohranjanje kontinuitete tega obdobja.
Če je Allende padel z vojaškim udarom, pa je Pinochet padel z referendumi. Na referendumu leta 1988, ki ga je Pinochet dovolil zaradi pritiskov mednarodne javnosti, so Čilenci zavrnili legitimizacijo vojaške hunte in odprli pot koncu Pinochetove oblasti. Zdaj, ko se je čilensko ljudstvo na referendumu odločilo, da zavrže še njegovo ustavo, lahko rečemo, da se obdobje diktature končno zaključuje.
Toda odpraviti je treba tudi socialne razlike in atomizacijo družbe, ki ju je pustil za seboj neoliberalni obrat v sedemdesetih letih – to pa ne velja samo za Čile, ampak za ves svet.