Govor Luke Mesca na 2. redni seji DZ o predlogu rebalansa proračuna
Doslej so stroške krize v Sloveniji plačevali revni in srednji sloj, medtem ko so bogati in kapital prejemali odpustke.
Predlagani predlog rebalansa proračuna te trende nadaljuje. Spet se bo rezalo socialno državo, kar bo še dodatno obremenilo najšibkejše. Spet se bo uničevalo javni sektor, kar bo še bolj spodjedlo srednji sloj, ki v tej družbi že več let razpada. In dodatno, država bo z rezi v investicijsko potrošnjo zavrla pozitivne gospodarske trende, ki so se v zadnjem letu pojavili.
Naj utemeljim te strahove:
- Prvič, ministrstvo za zdravstvo. Sredstva so se zmanjšala za kar 10 odstotkov. Vlada se npr. ni obotavljala zmanjšati sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Medtem ko recimo ni našla rezerv na področju obrambe, kjer je izdatke celo povečala za 1,7 %, med drugim tudi za nakup orožja in vojaške opremo.
- Tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve varčuje pri tistih, ki se ne morejo učinkovito upreti. Zmanjšali ste sredstva za podprogram Kreiranje delovnih mest, s katerim se omogoča zaposlovanja težje zaposljivih, med drugim v okviru javnih del.
- Zmanjšali sredstva za Podporo zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov in za izenačevanje možnosti za invalide. Na to enostavno ni mogoče pristati. Pomoč invalidom in drugim najšibkejšim članom družbe je zadnja postavka, na kateri je mogoče varčevati.
- Število brezposelnih se je malenkostno zmanjšalo, nikakor pa se ni zmanjšalo za skoraj 19 %, za kolikor se znižuje sredstva za nadomestila za brezposelnost. Očitno vlada ne ve, kakšen problem je brezposelnost v Sloveniji. V Mariboru znaša 14,8%, v Murski Soboti 17,8% in v Trbovljah, kjer so včeraj v likvidacijo poslali TET s 160 zaposlenimi, pa je že zdaj na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 4468 iskalcev zaposlitve. Kako lahko ob takih številkah vlada zmanjšuje sredstva za nadomestila za brezposelnost za kar petino?
- In nenazadnje, zelo zaskrbljujoč je trend rezov v investicije. Rebalans zmanjšuje investicijske odhodke za 96 mio € ter investicijske transfere za 27 mio €. To sta trenda, ki Sloveniji zagotovo ne bosta pripomogla na poti iz krize. Prej obratno – rezi, ki se napovedujejo v rebalansu in rezi, ki jih napovedujete v predlogu proračuna za leto 2015 ne morejo imeti drugačnega učinka kot so ga imeli podobni ukrepi ministra Šušteršiča leta 2011: Slovenijo so potegnili v drugo recesijo.
Kot smo slišali v uvodnem nagovoru premierja, so še vedno izgovor za to pritiski iz tujine. A v teh časih enostavno ne držijo več. O predlogu rebalansa, ki je le uvertura v drastične reze v letu 2015, se namreč pogovarjamo po tem, ko sta Italija in Francija zavrnili fiskalni pakt EU. Po tem, ko sta dve največji gospodarstvi v Evropi povedali, da škodljivih ukrepov enostavno ne bosta izpolnili in je Evropska komisija to sprejela.
To smo že večkrat poudarili, a smo ponavadi dobili odgovor, da si lahko to privoščita 2. in 3. gospodarstvo EU, ne pa mala Slovenija. A tudi to ne drži več: tudi kancler male Avstrije Werner Faymann je nedavno pozive EU k varčevanju zavrnil z besedami: “Zanimivo mnenje, vendar pa sami ne mislimo tako”. Odvrnil jim je, da bodo v Avstriji najprej poskrbeli za stabilno rast, šele nato pa se bodo začeli ukvarjati z uravnoteženjem javnih financ.
Pa Slovenija? Spet bomo bolj papeški od papeža. Novemu finančnemu ministru niti ni dovolj, da zareže v porabo toliko, da bi dosegel fiskalne cilje EU – torej da bi spravil proračunski primanjkljaj pod 3%. Ne, nova vlada želi v letu 2015 primanjkljaj spraviti na 2,8%.
V Združeni levici zato rebalansa, ki ga je treba brati kot napoved rezov v prihodnjem letu, ne moremo podpreti. Predsednika vlade in ministrsko ekipo pa sprašujemo:
- Pravite, da želite bremena krize enakomerno porazdeliti med vse deležnike. Kako, ko pa spet najbolj režete pri najšibkejših?
- Pravite, da je vaš cilj zagotoviti stabilno gospodarsko rast? Kako, ko pa ste za ¼ okrnili investicijsko potrošnjo države. Kako, če pa se je v vseh preteklih letih izkazalo, da imajo varčevalni ukrepi izrazito negativne učinke tudi na gospodarsko rast?
- V čem je vaš ZUJF drugačen od Šušteršičevega ZUJF-a, ki je največji krivec za drugo recesijo v Sloveniji? V čem je vaš, novi ZUJF boljši, razen, da bo še enkrat večji? Šušteršičev ZUJF je namreč v porabo zarezal za cca 400 mio, medtem ko se nam za leto 2015 napovedujejo rezi v znesku 700-800 mio €.
- In zadnjič, kaj vam brani, da ne bi po zgledu Italije, Francije in Avstrije zahtevali več časa za konsolidacijo javnih financ?
