Vlada je včeraj odločila, da bo v celoti deregulirala oblikovanje cen naftnih derivatov. Ceni najbolj prodajanega 95 oktanskega bencina in dizla ne bosta več navzgor omejeni z vladno uredbo. To pomeni višje cena za potrošnike in gospodarstvo, manj denarja za državni proračun, predvsem pa neomejene marže in dobičke za distributerje naftnih derivatov, zlasti za Petrol in OMV, ki imata oligopolni položaj na slovenskem trgu.
Posledic takšne odločitve se vlada dobro zaveda. Po njenih lastnih navedbah je deregulacija cen 95 oktanskega bencina in dizla ob avtocestah in hitrih cestah povzročila upad prodaje teh goriv za tretjino. Sedaj bomo temu priča na ravni države. Višje marže trgovcev, ki so bile do danes omejene navzgor, pomenijo višje cene, po drugi strani zmanjše povpraševanje in posledično manj prilivov v državni proračun iz naslova davkov in prispevkov na prodana goriva. Višje cene za vse, manj javnega denarja za financiranje ključnih družbenih storitev (sociale, zdravstva, šolstva itd.) in višje dobičke za trgovce. Vse to sta Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vedeli že pred štirimi leti, ko so naredili študijo, ki je na podlagi izkušenj iz Italije in Avstrije pokazala, da se bodo marže trgovcev na bencinskih servisih po popolni deregulaciji bencina v nekaj letih dvignile za 100 %. Tak dvig bo znižal javnofinančne prihodke za 4,6 milijona EUR letno, prihodki distributerjev pa bi se zvišali za 13,5 milijonov EUR.
Vse pretekle strokovne analize in mnenja vladnih ministrstev in Urada za makroekonomske analize in razvoj predvidevajo samo negativne učinke deregulacije cen naftnih derivatova državni proračun kot za potrošnike in za gospodarstvo. Edine analize, ki govorijo v prid deregulaciji, so analize, ki jih je naročila in plačala trgovinska zbornica, ki zastopa interese trgovcev naftnih derivatov. Vladna poteza se zdi nerazumna. Zakaj bi šel kdorkoli ob več kot štiri milijardnem proračunskem primanjkljaju kopati še nadaljnjo proračunsko luknjo z ukrepi, ki koristijo zgolj delničarjem dveh naftnih družb? Ker tej vladi ni mar za prebivalke in prebivalce te države. Vladajoči politiki so zgolj zastopniki interesov velekapitala. Poteze, kot je ta, to vedno znova dokazujejo.
Matej T. Vatovec: “Sporna je tudi vloga ministra za okolje in prostor, Andreja Vizjaka iz SDS, ki je od marca do danes kupil 415 delnic petrola v vrednosti 120.000 evrov. Nekaj tednov za tem je vlada, v kateri sedi, odločila, da bo deregulirala trg naftnih derivatov – in že danes je vrednost delnice Petrola zaradi tega poskočila. S tem se odpira vprašanje trgovanja na podlagi notranjih informacij (insider trading) ter odgovornosti vlade in ministra pri tem.”
Vlada tako – ob splošni zmedi zaradi epidemije, ki jo sama ustvarja – nadaljuje s politiko siromašenja javnih financ, zdravstva, šolstva, znanosti in raziskovanja, kulture, športa in drugih družbenih podsistemov. Te sisteme bo potem, pod pretvezo nedelovanja, reševala z nadaljnjimi deregulacijami, liberalizacijami in privatizacijami, od katerih bo spet imela korist peščica blizu vladi. Deregulacija cen naftnih derivatov je samo napovednik veliko večjih in še bolj škodljivih politik, ki jih vlada pripravlja na drugih področjih. Najbolj absurdno je, da bo v času drugega vala epidemije najbolj na udaru javno zdravstvo, ki nas je ravno obvarovalo pred najhujšimi posledicami epidemije.
